Dashenka
|
IZVIRNO SPOROČILO: Primoza RR
O nenevarnih dodatkih plastiki za živilsko uporabo bi lahko kar razpredali npr tukaj je nekaj v slovenskem jeziku.
http://www.sdzv-drustvo.si/si/VD-05_Referati/Golja.pdf
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200536&stevilka=1251
O transportu plastike ni bilo govora, transport res ni rešitev, kakor je tudi precejšnja neumnost trditev, da z plastiko deponirano na odlagališčih ni nič narobe.
Nekoliko nelogična se mi zdi trditev, da v pepelu ni težkih kovin, v isti sapi pa omenjaš sežig komunalnih odpadkov, kamor ljudje zmečejo vsega hudiča. Pa tudi plastika jih vsebuje seveda pa veljajo zakonske mejne vrednosti za izluževanje oz. migracijo v živila, ne pa za celotno vsebnost. V pepelu se vse te kovine močno koncentrirajo, pa še mobilne postanejo.
Visokotemperaturni postopki so problematični tudi zaradi tega, ker potrebuje vsak material nekaj časa, da doseže to temperaturo, kar pomeni v vsakem primeru določen delež nekontroliranega sežiga. Seveda se to rešuje z raznimi filtri ipd.
Po mojem je rešitev bolj v smeri prepovedi določenih vrst plastike, uvedbe rabe razgradljivh plastik na osnovi konvencionalnih plastik (ne na plastiki iz raznih polisaharidov in podobnih reči, ki podražijo hrano ala biodizel). Za odstranjevanje ostalih pa poskusiti izdelati nek postopek razgradnje z kakimi primernimi mikroorganizmi pri nizki temperaturi, kar tudi že delajo.
http://www.oxobio.org/Cologne%20paper.pdf
Kolikor pa poznam omenjeno študijsko smer pa se z njo ravno ne bi preveč hvalil, vsaj ne za nek splošen pregled nad problematiko. Zdaj bi se že vsak ukvarjal z okoljem, ker je to nek splošen trend, pa še kemijske fabrke so zvečine propadle.
Primoža, ne glede, da se v marsičem strijam s teboj, pa si ga popolnoma mimo usekal z naslednjim:
Visokotemperaturni postopki so problematični tudi zaradi tega, ker potrebuje vsak material nekaj časa, da doseže to temperaturo, kar pomeni v vsakem primeru določen delež nekontroliranega sežiga. Seveda se to rešuje z raznimi filtri ipd.
Če bi poznal vsaj osnove delovanja incineratorjev, potem bi vedel, da temu ni tako. Tule sicer ni prostora, da bi ti zadevo podolgem in počez razlagala, če te zadeva zanima, si v roke vzemi kako strokovno literaturo, s tem pa nimam v mislih kakšnega populističnega eko/bio pamfleta, ki preganja vse kar niso marjetice, trobentice in črički.
Da ne bo nesporazuma - jaz sem absolutno proti zlorabe plastike. Če bi imela v rokah čudežno palčko, bi jo obdavčila tako močno, da bi si izdelke za široko potrošnjo, pakirane v plastični embalaži ljudje lahko privoščili le ob največjih praznikih.
Pa temu žal ni tako. V Sloveniji praktično sploh ne poznamo več povratne steklene embalaže. Namesto, da bi intenzivno delali na tem, da bi zmanjševali količine odpadkov, pa je politika dala ljudskim množicam neke vrste moralno odvezo v smislu, vi kar povečujte količine odpadkov, vključno s plastiko in plastično embalažo, pod pogojem, da jih vestno ločujete.
Vsa pokvarjenost današnje politike (ne le slovenske, ta le sledi evropskim direktivam) je v tem, da so odgovornost za ravnanje z odpadki prenesli z lokalne skupnosti na proizvajalce in uporabnike embalaže.
Kar pomeni, da se z odstranjevanjem odpadne embalaže ne ukvarjajo več lokalni politiki, ki doživljajo predinfartna stanja zaradi prenapolnjenih smetišč in zato izgubljajo volitve, pač pa proizvajalci, ki na trg dajejo embalirane izdelke. Na koncu itak vse plača potrošnik skozi višjo ceno izdelka.
Čeprav je kratkoročno gledano zadeva precej všečna, pa je dolgoročno to zelo zelo slabo, saj lokalno okolje izublja kakršnokoli možnost vpliva na obnšanje svojih ljudi, ker je bilo vse prenešeno na industrijo, na koncu so to seveda multinacionlke.
Tako ti razne Coca Cole, P&Gji, Tetrapaki, McDonaldsi hendlajo z odpadno embalažo in financirajo, da se jo preveža in reciklira po celem svetu.
Pred leti je šel na primer ves odpadni papir na Kitajsko, kjer je primankovalo celuloze.
Ti, kot lokalec pa izgubiš vsakršno pravico, da oporekaš in vršiš pritiske na svoje občane, naj zmanjšujejo količino odpadne embalaže, ker ta ni več v tvoji pristojnosto.
Multinacionalk to vse skupaj ne stane nič, ker strošek obseijo na ceno izdelka, tebi še vedno pakirajo 2x2cm veliko igračko v 20x20cm plastični kalup.
In zato sem tako proti recikliranju odpadne plastične embalaže, ker je neto efekt na okolje pri recikiranju platike porazen.
To ne velja za papir, kovino, steklo, za plastiko pa žal velja.
V Sloveniji se razen nekaj garažnih plastičarjev, ki dela iz recikliranih granulatov plastične vrečke za smeti nihče ne ukvarja z recikliranjem. Vse gre v izvoz, mi samo toletiramo ves transport po naših cestah in seveda mastno plačujemo.
Biorazgradljiva plastika obstaja, tudi biosinteza polimerov, vendar pa je zadeva še v tako zgodnji razvojni stopnji, da na to za masovno potrošnjo, kakršna danes je, vsaj dokler ne bo začelo zmanjkovat nafte, ni za računat.
Zdaj ša še glede študijskih smerii - ne vem sicer katero imaš v mislih, ampak ena redkih industrijskih panog, ki je po razpadu Juge preživela je bila prav kemijska.
Vse otalo je šlo že v prvi polovici 90' "v maloro" od eletro - vključno z računalniško, pa strojna, tekstilna, usnjarska, prehrambena (z nekaj izjemami).
Slovenska paradna konja, firmi z daleč najvišjo dodano vrednostjo (KRKA in LEK) temeljita na dodani vrednosti, ki jo prinaša kemija in kemijsko inženirstvo. Brez razvoja in proizvodnje aktivnih substanc farmacije ni.
Pa še glede ukvarjanja z okoljem - mene je problematika profesionalno nehala zanimat pred 15 leti - ker pač nisem ti človeka, ki bi se ubadal s komunalci in kvazi strokovno javnostjo, ki pa ji domet ne seže dlje od tega, da je plastika "fej in fuj", eletrična energija tako fajn, ker je čista in nič ne smrdi, energetske potrebe naše države pa bodo rešile sončne celice. Vodo pa za vsak služaj raje ne pijejo iz pipe, ampk kupujejo pakirano v plastenkah - ampak, ker se obnašajo odgovorno do okolja, jih pridno ločujejo.
< Sporočilo je popravil Dashenka -- 1.7.2009 21:04:57 >
|
Natisni
) 
) 
). 
