|
Vijoličarka -> RE: joj, punce!:(((( (14.6.2009 0:43:38)
|
V bistvu ne razumem, kaj se to dekle gre. Žalostno je in želi, če ne celo zahteva, da ves svet razume njeno žalost. Sočustvuje z njo. Ker je izgubila dobrega prijatelja. Ker je umrl napačni. Kdo bi bil pa pravi? Njegov kolega, mogoče? Nekdo iz kakšnega drugega kluba, ki vozi avto z mehkejšo pločevino?
Žalostno je, da umre mlad človek. Žalostno za vse, ki so ga poznali. In še najbolj žalostno je to, da si je čisto sam kriv. Življenje je dragoceno in vsak posameznik mora paziti nanj po najboljši moči. Na svoje življenje in življenje drugih. Ni kriva cesta, olje, ograja. Tudi poligon tega fanta ne bi rešil, saj sta s kolegom šla čez meje zmožnosti svojih avtomobilov.
Če si človek izbere za hobi, da bo izzival usodo, potem mora sprejeti tudi posledice. Usodo bo morda premagal enkrat, dvakrat, stokrat, vendar lahko si enkrat tudi ona vzame svoj davek.
Da ni poligonov ni nikakršen izgovor. Kajti izzivalci usode si lahko privoščijo svoje na avtocesti in vsepovsod drugje, brez da bi pomislili, da to ni primeren prostor, da s tem ogrožajo druge. Ne bodo rekli: ne bomo divjali, ker se po javnih cestah ne divja. Ne, oni si rečejo: bomo varno divjali po javnih cestah, kaj nam pa ne dajo poligonov! Kot da je zdaj davkoplačevalska javnost dolžna poskrbeti za to, da bodo lahko 'varno' izzivali usodo. Ampak kot že omenjeno, tudi poligon ne more pomagati, če vozilo goniš preko njegovih zmožnosti.
Imam občutek, da se to dekle krega z usodo. Da se ji zdi nepravično, da se lahko ukvarjanje s tem hobijem konča s smrtjo. Da se take stvari ne bi smele dogajati. Ampak proti zakonom narave in fizike pač ne moreš. In to je treba sprejeti.
Privrženci tega hobija so lahko srečni in hvaležni, da tisti čas ni bilo nikogar na cesti, da nista fanta vmes še koga pobrala. Ker če bi se zgodilo kaj takega, potem bi bili komentarji, kakršnih so sedaj deležni, otroška pesem proti temu, kar bi pokasirali.
In če že privržencem tega hobija ta dogodek ni prinesel streznitve in temeljite revizije življenjske filozofije, pa je navadnim smrtnikom popolnoma jasno, da so imeli srečo, da se niso znašli fantoma na poti.
Ob tej priložnosti se res lahko ponovno vprašamo, kako to, da se na ravni države, kaj države, na ravni Evrope, pa v ZDA dovoli, da se prodajajo avtomobili, ki lahko vozijo hitreje, kot so postavljene najvišje cestne omejitve. Iz preprostega razloga: ker bi to škodovalo avtomobilski industriji. Da bi človek znorel.
Žal mi je, da ta fant, ki je bil po besedah vseh, zelo prijazen človek, ni bil sposoben obvladati svojega adrenalina. Da je kljub temu, da so mu bila osnove varnosti načeloma jasne, v nekem trenutku podlegel skušnjavi, vzburjenju. Ampak včasih zadošča en sam trenutek.
Adrenalinci pač ne morejo razumeti, da je navadnim smrtnikom sicer fanta žal, sploh zaradi nesmiselne smrti. Ampak prav vsak od nas je najprej pomislil, da bi se lahko on sam ali njegovi bližnji in znanci ali kakšen drug nedolžen človek znašel tam. S tem imamo slabe izkušnje.
|
|
|
|