|      
Ops :( Si prepričan/-a, da ne želiš več sodelovati?
Preden potrdiš svojo odločitev, preberi podrobnosti.
Če potrdiš, da želiš odnehati, se ti bo avtomatično naložil poseben piškotek (cookie), s pomočjo katerega bomo ob ponovnem prihodu na našo spletno stran prepoznali tvoj račun in poskrbeli, da boš lahko v času trajanja nagradnega tekmovanja (od 17. 12. do 21. 12. 2018) nemoteno brskal/-a po Ringaraja.net brez prikazovanja ikon naših sponzorjev oziroma brez okenca na desnem delu zaslona.

Obenem boš izgubil/-a vse že osvojene točke in s tem, žal, izgubiš tudi možnost, da osvojiš odlično nagrado. Raje še enkrat premisli, preden klikneš da.

Si še vedno želiš odnehati?
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Z obiskom in uporabo spletnega mesta soglašate s piškotki.   Več o tem
Uporabniki na tej temi: nihče
  Natisni
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Uporabnik
Sporočilo << Starejša tema   Novejša tema >>
   RE: Žalostna
21.9.2009 18:37:27   
tweety83
Vem kako ti je pri srcu,sama sem bila na istem....... Z mojim dragim sva pripravila otroško sobo - sva jo lepo prebarvala in sva rekla da zdaj pa bo...... In potem skoraj dve leti neuspešno...... vsak mesec znova razočaranje. Pa sem končala prej šolo in imava oba službi in sva materialno preskrbljena in res je bilo že vse nared......
Potem pa pregled pri ginekologu in diagnoza PCO na obeh jajčnikih in pregrada v maternici...... In šok - potrebna bo operacija..... Pa sem rekla ok - to še,več pa res ne zmorem. In medtem so sproti postajale vse kolegice kar naenkrat noseče in to takšne,ki še zase ne morejo skrbeti. Jaz sem bila psihično na dnu. Pa je bila operacija mimo in kontrolni pregled in jaz cela vesela da je vse ok in znova nov šok.Ful velika cista na jajčniku - in to po operaciji. In je bilo spet treba počakati.
In sem si sama pri sebi rekla,da imam dosti vsega in mi je bilo res čisto ravno za vse in tudi za to,če zanosim kdaj ali pa ne.
In potem mi je zamujala menstruacija in sem si rekla - še ena bedna fora mojega telesa. Pa sem za finto naredila test - inje bil pozitiven. In sedaj sem noseča že skoraj šest mesecev.
Tak da jaz pravim tako - nekaj je res na zdravstveni ravni,veliko pa je tudi na psihi.
Kolegica ni mogla zanositi tri leta - pa je z obema vse ok. In letos sta šla sama na morje in prideta domov in je noseča.

Prisili se da boš nehala misliti na to in si najdi neko zaposlitev,ki te bo popolnoma okupirala. Moraš to narediti. Ne smeš se več uničevati z menstruacijo in testi in ne vem kaj še. Poskusi - prosim. Naredi to zase!user posted image


(odgovor članu golobica82)
Neposredna povezava do sporočila: 26
   RE: Žalostna
9.10.2009 16:32:56   
Lonly_Baby
Oj Golobica
oprosti,ker se ti že prej nisem javila z odgovori na vprašanja.Z možem delava mansardno stanovanje in se skušam čim bol zamotit in ne mislit na dojenčka,čeprav mi je zelo zelo zelo težko.Ja moja ginekologinja mi skoz govori da je vse uredu z mano,da ne vidi nobenih ovir zakaj ne zanosim.Je pa res da imam zelo neredno menstruacijo in mi mora ona ponavadi napisat recept za tablete da jo sploh dobim.Mož je bil na spermiogramu in izvid je bil ok.Se pravi da je težava v meni.Junija sem bila pri specialistu,dr.Drobniču in on mi je predpisal tablete agrulab zarad sladkorne.Vendar se mi zdi da ni nobenih sprememb.user posted image user posted image Mogoče od vas tukaj na forumu kaj ve kaj bi znalo nasledne slediti.Upam da si dobro in da ti je kaj lažje prenašat vse to,kot meni.LPuser posted image

(odgovor članu golobica82)
Neposredna povezava do sporočila: 27
   RE: Žalostna
13.10.2009 15:26:26   
Sulfinija
Golobica,pozdravljena!!!

SEm ena izmed starih bork,zato imam za sabo na forumu kar nekaj postov in veliko zgodovino.

Prosim ti nikar ne obupaj,nikar ne obupaj.Če ti kaj pomaga moja oziroma najina zgodba.
Truditi sma se začela maja 2003.Vendar neuspešno,Po pol leta sme obiskala Gin dobila klomifen šest rund vendar vse neuspešno.Mož opravil spermiogram bil malo slabši rezultat jaz hsg pokazalo da sem mela levi jajcevod neprehoden.Potem spet trud vendar neuspešno.Potem sma obiska ambulanto za neplodnost v MB tam sme imela 5 inseminacij-neuspešno vseh pet,po peti naravno zanosila in po 2,5letih truda ter v 8tednu ss nehalo plodovo bitje srca in splav z abrazijo šok od šoka.Potem spet MB 1 neumetna neuspešno,druga umetna oplositev + vendar takoj zatem je šlo naprej.Potem sem zamenjala klinika in odšla v LJ.Tam je bila narejena tretja umetna vendar spet negativen rezultat kot vedno.Potem so mi tam naredili laparo,histero in zarastline vse k jajčnikom.Po operaciji in 5.letih truda ponovno naravno zanosila spet je bil ss v 8.tednu z abrazijo plodu nehalo biti srce.Spet ponoven šok.Nato sem se prijavila na 4.umetno v LJ šla po napotnico in tam mi je takrat naredil UZ,ker sme tožila v trebuhu neko bolečino in je ugotovil na UZ da bo tisto noč Ovulacija.Z možem sma stopila v akcijo čisto nepričakovano saj bi lani decembra morala po zdravila za umetno in 3.12 po 5,5letih truda spet naravno zanosila.POtem trepetanje,...Prve tri mesece krvavela,potem mesec in pol uživala nosečnost in 22.tednu na morfologiji ugotovoljeno,da je vodilni plodov del nizko in strogo mirovanje.Je prišlo takole daleč,da mi je maternični vrat v 24.tednu padel na 1cm in takrat aprila letos 17.sem bila sprejeta v porodnišnico MB in tam bila vse neprestanova
ma do 16.7 in takrat sme skupaj z sinom,najinim sončekom Vaom prišla domov.Rojen je bil v 31.tednu nosčenosti 9.tednov prezgodaj težak 1600g in velik 39cm ter obseg glavice je imel 29cm.Imela sem streptokot B bakterijo in od 26.tedna do 31.tedna gurala brez vrata in odprta 1-2cm.

Punce ne obupaj,ne obupaj.Vstraj,vstrajaj boš videla kako bo lepo,ko boš enkrat stisnila k sebi štručko kot sedaj jaz in me vsak dan razveseljuje z nasmehi,čebljanjem,...Ni mi žal niti dneva katerega sem morala v bolnišniči in trepetalal če bo oj otrok preživel....Niti let,niti neprespanih noči.SEdaj pa le imam svoj največji zaklad.

Punca upamda ti je moja zgodba vrnila poguma in ti dala novega upanja.Lahko se kaj oglasiš na zs če ti bo kaj lažje,če ti kako lahko pomagam.Pa si le oglej slikice najinega sončeka Vala.

LP Mojcauser posted image

_____________________________

Najin sonček Val, rojen 9 tednov prezgodaj v 31. tednu nosečnosti, velik 39cm in težak 1600g, z obsegom glavice 28,5cm.

(odgovor članu Lonly_Baby)
Neposredna povezava do sporočila: 28
   RE: Žalostna
13.10.2009 23:29:51   
cebrca
Golobica!

Še z moje strani ne obupaj!!!!

Moja zgodba za spodbudo. Ko sva z možem določila datum poroke sem nehala s kontracepcijo (imela zaradi uravnavanja ciklusa). Prišel je šok saj 10 mesecev nisem imela user posted image . Bila popolnoma razočarana nad ginekologinjo in sem jo zamenjala in imela srečo, ker sem prišla v roke Dr. Ribičevi v Leonišču. Sluznica maternice izredno zadebeljena in k sreči prijele tablete, da nisem rabila na čiščenje. Imela pa user posted image cel teden tako, da sem mislila, da se bo vse utrgalo iz mene. Potem sta minili dve leti, nobene user posted image oz. samo s tabletami. Dala čez nekaj preiskav, zelo močan PCO, ostalo hb uredu, tudi z možem vse OK. Dobila tudi aglurab in drastično shujšala. Potem sem začela klomifen in čisto nepričakovano se je prijelo po naravni poti v tretjem ciklusu. Seveda nisem pričakovala in sem test delala samo zato, ker sem imela kontrolo naslednji dan pri G. Sva se že resno menili za odstranitev cist na jajčnikih, tako da nama je res uspelo v zadnjem poskusu.
Sem pa tisti dve leti po poroki doživljaja pravo moro s strani sorodnikov in znancev. Nikoli niso zamudili prilike, da ne bi zbodli z vprašanjem "kaj pa midva čakava" in "ali res ne znava naredit otroka". Meni pa se je paralo srce, ker sva si tako zelo želela najino štručko. Na koncu je prišlo tako daleč, da sem vsako noč sanjala, da dojim otročka. Sanje so bile tako žive, da ko sem se zjutraj zbudila sem iskala dojenčka v rokah in ko sem se zavedla da so bile samo sanje sem prejokala marsikatero jutro.
Sem pa 14 dni preden sem zanosila zbrala vse moči in vsem povedala da naj naju pustijo pri miru, ker imava težave. Samo sebe sem z železno voljo prisilila da sem se pomirila in nisem hotela pogledala na koledar. Nisem hotela vedeti, koliko dni je že od zadnjih tablet, zadnje user posted image in kdaj bi morala biti ovulacija. Nekako mi je enostavno uspelo, da sem se odklopila in po moje je bilo to odločilnega pomena. Prepričala sem se da sva user posted image večkrat samo iz užitka in ne z mislijo, da morava lovit ovulacijo.

Moj zlati nasvet: Prisili se da malo pozabiš, verjamem da se sliši neizvedljivo, toda je nujno. Nisi sama v tej borbi, poglej koliko te nas podpira!

Danes je najina sreča 15 mesecev star sinko, ki ga je polna hiša.


_____________________________

Od 22.7. sije sonček Ivan, rjove pa kot levček!
ŽIVIŠ SAMO ENKRAT, A ČE TO NAREDIŠ PRAVILNO, JE ENKRAT DOVOLJ!

(odgovor članu Sulfinija)
Neposredna povezava do sporočila: 29
   RE: Žalostna
14.10.2009 7:56:00   
Šarki
user posted image user posted image user posted image user posted image  punce!! 

full lepo je prebrati toliko spodbudnih zgodbic na enem mestu
user posted image user posted image user posted image
user posted image user posted image user posted image

_____________________________

They said we should all pay our tax with a smile. I tried- but they
wanted cash.

(odgovor članu cebrca)
Neposredna povezava do sporočila: 30
   RE: Žalostna
14.10.2009 9:10:56   
koala
Draga golbica82!

Še predobro te razumem, da še jaz pristavim svoj piskerček.
Ko sva se z mojim čudovitim takrat še fantom odločila da želiva okronati najino vezo še z dojenčkom, se je začela prava tortura. Do takrat sem imela menstro redno kot švicarska ura, po prvem neuspeho ( pa še zdalečnisem bila zapsihirana saj niti nisem pričakovala da bo ratalo v prvo) pa se je začelo, ciklus čisto zmešan, jaz pa sem si govorila da itak bo. To je trajalo približno leto, a vsak mesec sem namesto zaželjenega pozitivnega testa dočakala menstruacijo. Koliko denarja sem ven zmetala za teste raje ne govorim. Po približno letu so prišli meseci ko sem padla globoko globoko v brezno tebe, obupa,... in brez punc tukaj na forumu bi mmi bilo zelooo težko. A nekako sem upala da bo nslednji mesec, tako sta minili dve leti preden sem o tem spregovorila tudi s svojim G, ki moram reči da je zdravnik z veliko začetnico, takoj me je poslal na nadaljne preiskave, da jih ni bilo potrebno  opravljati v neplodnostni. Ko sva izvedela kakšne so v MB čakalne dober, sem mislila da res nikoli ne bom zanosila. Ker pa je bil mož kot otrok zelo bolan se je o težavh z plodnostjo pogovoril tudi s svojo zdravnico na rednem kontrolnem pregledu in le-ta je posredovala in prvi spermiogram je imel zelo hitro (čez 4 dni), takrat pa šok, azospermija.
Takrat mi je bilo kristalno jasno da brez OBMP nebo šlo, pa vseeno, vsak mesec sem padla skoraj v depresijo. Vmse sav se še poročila in ker sva to storila bolj na tiho je bil previ pogled ko sem srečala koga od sorodnikov na moj trebuh mene pa je bolelo srce tako da bi lahko kričala. Seveda tudi brez zame neumestnih vprašanj "Kdaj pa bosta vidva kaj naročila?" ali pa "Kaj pa še čakata?" seveda ni šlo. Včasih sem se samo nasmehnila, so pa prišli trenutki ko sem postala prav nesramna. Se spomnim da sva bila na bratrančevi poroki in spet je padlo to nadležno vprašanje, sem stricu zabrusila da kdaj je nazadnje spolno zadovoljil svojo ženo. Z povešenim nosom mi je zasikal da je to intimna stvar, jaz pa njemu da je tudi odločitev za otroka intimna. Od takrat tega vprašanja več nisem slišala.
Kakšni so občutki ko katera od prijateljic zanosi poznam, najprej je veselo novico obelodanila moja zelo dobra prijateljica mesec dni kasneje še moja sestra. To me je popolnoma strlo in sem jima tudi povedala da me vseseli da sta v sladkem pričakovanju a da naj me razumeta da bom porebovala nekaj  distance da novici predelam. HB sta me obe razumeli.

No danes naju z pomočjo OBMP razveseljuje 20 mesečnik, povem ti da se splača potrpeti vse neprijetne preiskave in vse kar prinesejo postopki OBMP.

Glede nasveta za sprostitev, jaz nisem nikoli mogla poipolnoma odklopiti misli na dojenčka. So bili trenutki ko sva seksala po koledarju, celo do te mere da se mi je seks zagabil. Zatorej ti svetujem NIKAR!!!!!!! Raje kak dan spustita in si priivoščita kakšno drugačno crkljanje, da vajina veza ne bo postala mora.
Mi je pa zelooooooooo pomagalo da sem ko sem bila žalostna šla v gozd, sedla pod "svoje" drevo mu izpovedala svojo bolečino, ga objela. Pa še nekaj, ko te napade jeza in bi najraje nekaj razbila, daj, reskiraj en kozarec in si daj duška, nevrjetno kako pomaga. Vsaj meni.

Veliko nas je ki je čutilo bolečino ob neuspehih, veliko nas je ki smo začutile radost materinstva, pepričana sem da ga boš tuidi ti, do takrat pa se le ipovej tukaj veliko lažje je.
Pa srečno!

_____________________________

Nisem vedela
koliko ljubezni imam v srcu,
dokler me ni nekdo poklical MAMA

(odgovor članu Šarki)
Neposredna povezava do sporočila: 31
Stran:   <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]
Pojdi na:





Kako prepoznati vgnezditveno krvavitev?
Kako lahko prepoznamo vgnezditveno krvavitev in kako se loči od menstruacije?
Kako čim prej zanositi?
Za zanositev se mora ujeti veliko stvari, v vsakem primeru pa je izbira ustreznega časa resnično najbolj pomembna. Kako ...




Risanke.
пеперутка16

So vaši otroci gledali (gledajo) risanke kot so Teenage Mutant Ninja Turtles, Yu Gi Oh, Pokemon ... in zaradi njih postali nasilni?