|
end1 -> RE: kako? (4.6.2009 10:06:10)
|
to smo mi dobili kot priporočilo strokovno usposobljenih oseb ob tem življenskem dogodku.
Kako se pogovarjati z otrokom: pomembno je, da otro čuti našo naklonjenost (o tem sem se pripravljen pogovarjati s teboj), odkritost (otrok lahko vpraša karkoli, nepomembnih vprašanj ni) in resnicoljubnost (otroku govorimo resnico in mu priznamo, da marsičesa še sami ne vemo).
Otroku pomagamo krepiti njegovo zmožnost predstavljanja:
- pogovarjamo se o mrtvih, si ogledujemo fotografije, obiskujemo, negujemo grob
- otroku povemo, da telo pokoljnika pokopljemo
- ljubljene osebe, kljub temu, da jo pokopljemo, nikoli ne izgubimo, če mislimo nanjo (se p njej pogovarjamo, obiskujemo grob)
Pomembno:
- odrasli se ne izogibamo pogovorov o smrti, ampak se o njej pogovarjamo,
- ne pričakujemo, da bodo otroci razumeli pojem smrti, tudi če jim bomo natančno predstavili dejstva
- ne govorimo mu kako naj se počuti ali odziva
- ne bodimo presenečeni, če se nam otrok ne zdi primerno žalosten ali nesrečen. ne kritizirajmo njegovega vedenja,
- pri pojasnevanju smrti nikoli ne uporabljamo izraza, da je nekdo zaspal
- ne govorimo mu, da je nekdo umrl samo zato, ker je bil bolan. Treba mu je objasniti, da večina bolnih ljudi ozdravi,
- ne uprabljamo besednih leporečij. Stavek: Izgubili smo dedka, lahko otroka zelo vznemeri. Ne razume zakaj nič ne storim, da bi ga našli. zelo neprimerno je otroku pojasnevati, da je nekdo umrl, ker ga je Bog imel rad in ga je vzel k sebi. Otrok doživlja, da sam ni dovolj priden, da bi ga imel rad,
- ne govorimo mu, nja v težkih časih pomaga staršem.
Nam je pomagalo.
Sožalje!
|
|
|
|