|
Anonimen -> RE: vedno kriva (4.8.2009 13:31:36)
|
IZVIRNO SPOROČILO: durable
Bom malo obnovila tole temo - če boš še kaj brala, naj ti povem, da sem pri naši hiši tudi jaz skoraj vedno vse kriva. Čedalje bolj, ko prebiram te forume, se zavedam, da imam zelo, zelo razburkano zakonsko življenje. In vsi konflikti, vsi napadi jeze, mi že pošteno načenjajo živce in čedalje bolj sem občutljiva na vsako besedo, vse bolj se zatekam k joku, vsaka stvar me iztiri.
Po vseh teh branjih, mi je postalo jasno, da je moj mož pravi psihični nasilnež in egoist. Sama se zelo trudim, da smo urejeni, da imamo počiščeno, vsak dan grem v službo, med letom dva šoloobvezna otroka, ki ogromno zahtevata, potem pa še mož, ki zahteva ogromno časa. Ves čas hoče, da delam zunaj z njim, potem te še v hiši čaka delo, kar on ne razume. Misli, da se vse samo od sebe nardi. Pravi, da so otroci nevzgojeni, da nimajo reda, da sem lena in gnoj, da se nobene stvari sama ne spomnim nardit, da me mora vedno opozoriti. Naj povem, da sem 10 let praktično sama z otroki, ker je on po cele tedne službeno odsoten. Delam vsa moška in ženska dela, če si sam, pač moraš. Vse sem tolerirala, dokler me ni začel poniževati in to vpriča otrok. Jaz pa ne prenesem žaljivk, ker vem, da sem sposobna veliko več, kot si on misli. Moje mišljenje ni vredno nič, vedno mora biti po njegovo. Če si jaz kaj zamislim, sigurno ni dovolj dobro ali natančno, še celo vrt je tako grozn, da ga bo kar zaoral in travo posadil.
Do otrok se obnaša, kot da niso njegovi. Ves čas ga opominjam, da so to njegovi otroci, da pač drugega očeta nimajo. Cele dneve se samo dere na mene ali njiju, ker nihče nič ne naredi dobo. Vsak dan (zdaj je na dopustu) se ga "nacuka", potem je sploh razdražljiv. Prejšnji teden (saj me je sram to napisat, pa bom vseeno) se ga je zopet nalil (to je v mejah normale, nikoli, da bi obležal) in prišel domov in sem se razjezila, da tud en dan ne more bit trezen. On se je razjezil, prišel za mano v vrt, se drl name in v roki držu kamen, velik za celo njegovo dlan in kričal, da ga pač ne bom j*****, da on skoz dela, me podrl na tla mi odkrušil prednji zob in me prijel za lase in me dvignil in marš nateru v bajto. Vse to je videl sin, ki je joku in prosu atija, naj pusti mamico. OK. Tega res nisem prebolela in tud nikoli ne bom, že zaradi tega ne, ker se odnos krha ves čas in se bencin na ogenj samo priliva, ampak, zdaj, po enem tednu, je gospod že ves užaljen, ker jaz nočem sexat z njim in se z njim stiskat. In pol mi celo včeraj zabrusi, da si bo pač mogu poiskat eno punčko, da jo bo lahko sexu. Sem samo rekla: si pa peder, da mi sploh rečeš kaj takega v obraz.
Čisto sem čustveno nestabilna, zamerila sem mu že toliko stvari, da sploh nisem sposobna normalne komunikacije z njim.
No, tole bi bilo že zrelo za drugo temo in zašla sem od bistva.
Če ima katera kaj podobnega, naj piše. Želim se še bolj prepričat, da je tole moje življenje popolnoma zavoženo.
Za okolico smo super družina.
To je eno samo psihično nasilje, na dobri poti k fizičnemu nasilju. Nobenega dostojanstva, spoštovanja, polno manipuliranja in izživljanja svojih frustracij nad šibkejšimi.
|
|
|
|