|
Cavalierka -> RE: Avgustovke 2009 2. del (30.8.2009 17:40:48)
|
Ojla!
Vas na hitro prebiram, ko imam čas. In se prav spomnim, da sem bila jaz pred porodom enako nestrpna. Zdržite še malo, zdaj bo res vsak čas. Zaenkrat je moj Jon zelo priden; dojenje, previjanje, spanje [sm=smiley1.gif]. Upam, da ne bom že jutri vsa obupana pisala drugače.
Reby - čestitke za sina Tomija [sm=bravo.gif]
in tudi vsem ostalim iskrene čestitke ob rojstvu vaših srčkov.
Hel32 - sej bo, se mi zdi, da sem bila jaz zadnji dan dva pred porodom čisto enako "nastrojena" kot ti. Sem tudi jaz počistla vse okol hiše pa še v hiši se je vse svetlo. Pa še avto sem si oprala [sm=smiley36.gif]
Moja porodna zgodba - zjutraj sem šla na stranišče in sem pri brisanju opazila krvavo sluz. Najprej sem se ful prestrašla: "O, joj, zdaj gre pa zares. Zdaj bom pa kar mogla iti rodit." No, ampak potem ni bilo po kakšnih dveh urah čakanja na dogodek, nič. [sm=smiley1.gif] Tako, da sem se potem končno malo "opustila" in nadaljevala svoj dan kot običajno. Drugače sem čez cel dan hodila na wc na veliko potrebo. Zvečer sem si naredila večerjo; btw cel dan sem bila ful lačna; in medtem ko sem jedla (okrog 21. ure) me je stisnil tak krč kot pri menstruaciji. Ob 10. h zvečer pa se je začelo. Popadki na 15 minut. Ves čas sem jih predihavala in rekla mojmu, da imam pomojem popadke, on mi je pa rekel: "Ah, dej no, to se ti samo zdi." Je pa res, da takrat še niso bili tako hudi. On se je odpravil spat, jaz pa tudi, ampak ne za dolgo. Že takoj naslednji popadek je bil boleč k [sm=hudicek1.gif] in sem si priznala, da zdaj gre pa zares. Sem vstala, pustila mojega spat in šla predihavat popadke in si pisat na koliko minut jih imam. Ker so nam v šoli za starše rekli, da dokler jih nimamo 1 h na pet minut, naj nikar ne hodimo v porodnišnico, sem čakala, kdaj se bodo začeli na pet minut. [sm=smiley1.gif] Ker pri meni so bili potem tako, na 7 min, na 10 min, na 4 min in spet na 10 ali 15 min.
Ko so okrog 2 ure zjutraj postali popadki zelo boleči, sem zbudila mojega in mu rekla, če se greva v porodnišnico vsaj pokazat, če že drugega ne. No, in sva šla proti lj. P. Tja sva prišla okrog 3 h zjutraj. Me je prva babica pogledala in rekla: "Čudovito. 8 cm ste odprti." [sm=zmeden.gif]
Me je priklopla na ctg, vmes sem imela ene tri ful hude popadke. Potem sem šla gor v porodno sobo. Brili me niso (še dobro, da sem bila na brazilski depilaciji), klistira mi niso imeli časa delat. Ob 3.45 h sem še svoji sestri spustila sms, da so me sprejeli v P ob 4.24 h pa je zajokal moj zlati sin.
Še prej so mi predrli mehur, dali smejalni plin in smo pritiskali ob vsakem popadku. Me je pa smejalni plin tako zadel, da se sploh nisem dobro zavedala. Še hvala bogu, da je bil moj zraven pri porodu, mi je bil res v veliko oporo. Moram pa rečt, da me je kljub plinu bolelo kot ne vem kaj. Ampak je bilo hvala bogu zelo hitro konec. Zato se mi prav smilite vse tiste, ki rojevate ure, ker meni je bilo še tistih par popadkov, ki sem jih predihala na mizi, ubitačnih.
Upam, da nisem bila predolga, ker sicer je moja porodna zgodba kratka [sm=smiley14.gif] Aja, še to, dobila sem en notranji šiv.
|
|
|
|