|
Anonimen -> Pomisleki pred zanositvijo? (31.5.2009 19:40:12)
|
Stara sem 29 let in močno si želim otroka. Čutim, da je čas, da sem pripravljena, da je to to. Tudi partner si ga želi, a bi še malo počakal. Kaj vem, zakaj. Vedno je tako previden, vedno mora vse klapat, preden se odloči. Preskrbljena sva, na svojem, rada se imava, otroku lahko nudiva ljubezen, najin čas in materialne stvari. Ampak ni moj namen spraševati, kako naj ga prepričam, ker ga ne želim siliti v nekaj, na kar morda ni pripravljen. Kljub močni želji imam tudi sama nekaj pomislekov (ki mi seveda ne odtehtajo želje, le pripravljena bi bila rada) – kako bo otrok vplival na najin odnos s partnerjem, kako bom zmogla vse, če mi že zdaj kdaj zmanjka časa za vse, kaj, če mi bo težko odpovedati se nekaterim stvarem, kaj, če bom pozabila nase, na naju s partnerjem? Morda sem zmedena zaradi njegovega cincanja, ne vem? Po drugi strani čutim, da bo vse ok, da bova dobra starša, da naju čaka lepo družinsko življenje. Pa še vprašanje oz. bolj izhodišče za debato – ste se tudi ve srečevale s takimi pomisleki, in koliko so se po rojstvu otroka izkazali za resnične?
Hvala za vaš razmislek [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
|
|
|
|