|
gita10 -> RE: Kak so srečni (29.5.2009 13:02:29)
|
Ne vdaj se prehitro v usodo. Če si nekje zabluzla oziroma z nekom finančno ti mogoče pomaga moja zgodba.
Jaz sem tudi pred 15 leti. Prišel je moški, ki mi je obljubljal sanjsko službo, sanjske denarje uglavnem ni da ni. Zgodilo se pa je to, da sem se v nekem trenutku finančno izgubila,kartice, krediti, durs, podpisala poroštvo za njega...
Uglavnem ko sem prišla k sebi so bili moji računi precej v minusu in zadeva vsaj na prvi pogled nerešljiva. K sebi na sestanek so me klicali vsi referenti razno raznih bank vendar se nisem javljala niti na klice niti na pošto dokler se vseeno nisem javila eni referentki na banki. Šla sem do nje - ji povedala svojo zgodbo in sva začeli reševati zadevo- takrat z parimi evri na mesec, potem sem isto naredila z drugov banko, z dursom. In odločili so se, da odmaknjeno vse iz sodišča jaz pa sem vsak dodaten denar, ki sem ga zaslužila nosila njim. Ko so videli, da se trudim so mi počasi zmanjšali obresti in sem prišla do tega da sem denar vrnila. Takrat sem v treh- štirih letih vrnila nekje okoli 10 miljonov tolarjev- tako, da veš da ni bilo malo.
Vse sem rešila sama, mogoče bi bilo lažje, da sem takrat prosila starše ali brata , da mi pomagajo, ki BTW niso imeli pojma o tem vendar danes vem, da sem sama zabluzila in sem se počasi tudi sama izkopala iz dreka. Je dolga in naporna pot vendar verjemi, da nikomer ni v interesu , da te zapre, ker od tega nimajo nič. Sama sem hodila dopoldne v službe, popoldne kelnarila, zvečer pa še firmam vodila knjige. Pomoje če bi ti privatniki vedeli v kakšnem dreku sem me nikoli ne bi spustili blizu njihovim financam.
Vsak problem se lahko reši, pa naj je še na prvi pogled tako strašen. Najvažneje je da sodeluješ z ljudmi katerimi si dolžna in ti ti potem pomagajo. Še službo ti iščejo, da jim boš čim prej vrnila- takšne so vsaj moje izkušnje.
Je pa važno pri sebi razčistit, zmanjšat svoje potrebe zato, da lahko zadevo rešiš. Najhuje je stanje depresije, ki nikamor ne vodi, če bi jaz sebe prej streznila bi ne potrebovala 4 leta , da se rešim dolgov temveč bi bilo dovolj dve leti. Tudi jaz sem vse nosila v sebi nikomur zaupala svojih težav, tipa, ki me je spravil v to je itak uzela magla- po eni strani hvala bogu, da ga je, ker če ga nebi bi verjetno svojo energijo porabila zato, da se njemu maščujem, tako sem jo pa v to, da sem stvari rešila.
Danes sem dokaj uspešna poslovna ženska. Imam svojega moža, otroka, službo, ki o teh mojih letih življenja nimajo blage veze. To zgodbo sem povedala isklučno, da ti pomagam, da je možno se obrnit na drugo stran. Veš kolikrat sem jaz razmišljala- zakaj sem tega tipa spoznala, kaj za vraga me je vleklo tisti dan na tisto mesto, da sem ga spoznala. Kako bi bilo moje življenje bolj enostavno po drugi strani je pa tako mogoče bi me pa drugje avto povozil pa bi bila invalid. Še vedno je bolje tako kot je bilo. Če pa potrebuješ kakšen nasvet se pa obrni na zs.
|
|
|
|