|
buči -> RE: Februarski sončki 2008 2.del! (4.12.2009 22:04:05)
|
DRAGI BOŽIČEK
Dragi Božiček, pišem ti tole pismo, da me tudi letos ne boš zgrešil, ko boš nosil darila za nas , ki te že težko čakamo. Pišem ti čisto počasi, da boš lahko bral, ker vem da si že star in ne moreš hitro brati.
Najprej ti sporočam, da ne živimo več tam,kjer smo živeli, ker smo se odselili. Naš ata je v časopisu prebral,da se največ nesreč zgodi 20 km od doma, pa smo se preselili 30 km vstran, tako da sedaj živimo čisto brez skrbi. Novega naslova ti ne morem poslati, ker so bivši stanovalci vzeli hišno številko s seboj, da jim ni bilo treba menjati naslova.
Dragi Božiček, prosim če prineseš:
Atu ene rezervne ključe za avto-ker si je naš ata zadnjič zaklenil ključe v avto, pa sva bila z mamo cel popoldan zaprta v avtu, preden so naju rešili iz njega.
Naši mami pa prinesi en paket živcev, ker je glih zadnjič rekla , da je zaradi mene že čisto živce zgubila,pa da jih bo imela nekaj spet v rezervi.
Staremu atu pa prinesi eno tisto tableto, ki se ji reče VIAGRA, ker sem čital,da potem lažje stoji, če jo vzame.Stari ata pa se že čisto puklasto drži, to bo vesel, ko bo spet lahko ravno stal.
Stara mama je šla zjutraj na britof, pa je še ni nazaj, zdaj pa ne vem, a bo kar tam ostala ko je že tako v letih, da se ji že skoraj ne splača hoditi nazaj domov. Vzemi za vsak slučaj še nekaj za njo,če se vrne.
Sestri Mari pa ni treba prinesti darila, ker je naš ata zadnjič rekel , da je že dobila, kar je iskala na svojih nočnih turnejah, verjetno ti je sama pisala.
Stricu Frančeku tudi ni treba več nositi darila,ker ga ni več med nami. Padel je namreč v škaf šnopsa,ko so ga pa hoteli rešiti se je tako veselo otepal, da se je utopil.In ko so ga v Ljubljani zažgali, je gorel kar tri dni.
Naši gospe učiteljici pa prinesi knjigo BONTON, ker je tako brez olike,da nas v šoli kar naprej nekaj sprašuje. Naš ata pa pravi,da radovednost ni lepa čednost, pa si bo lahko to sama prečitala.
Dragi Božiček! meni pa prinesi samo en moped, čokolade pa ni treba nositi, ker moj ata vedno pravi, da skromnost nekaj velja.
Lepo te pozdravljam in težko čakam!
|
|
|
|