|
Anonimen -> ločitev (25.5.2009 10:57:05)
|
Nisem verjela, videla, prepoznala...do včeraj. Poročena sva štiri leta, imava tri ter leto in pol starega otroka. Zadnje dve leti imava težave v zakonu. Jaz sem mnenja, da moraš imeti življenje urejeno, da si lahko sproščen, nasmejan, ljubezen je čustvo, ki pride na površje in začne cveteti. Vse je šlo narobe-neprespane noči, brez atoma moči, nisem imela občutka, da mu družina veliko pomeni, pričakovala sem več konkretnih dejanj. Njegovo mnenje je, da ga nisem ljubila takšnega kot je. V zadnjih dveh mesecih sem imela občutek, da nam gre bolje, veliko smo bili skupaj, skrbel je za dom, skupaj smo bili na igrišču, že dolgo se nismo imeli tako, pogovarjali smo se o počitnicah, tudi v sebi sem začela čutiti, da se prebuja v meni, želela sem spet poglobiti najin odnos, ko bi bila oba za to. Pred tremi tedni mi je rekel, da bi se rad ločil. Bila sem zmedena... Naredil ni nobenega koraka v smeri ločitve. Včeraj pa sem prebrskala njegov telefon. My love ga kliče neka druga, tudi poročena, ljubi ga takšnega kot je, zato je sproščen, osreči ga njen ljubeč sms. Prijatelja sta tri mesece, z njo si ne bo ustvarjal družine, ker živi v drugi državi. Ni takoj priznal, ni vedel koliko vem. Še en sms je bil s čudno vsebino, a ga ni želel komentirati. Ni mu žal, nič ne čuti več do mene, le otroke ima pred seboj, pravi, da bo skrbel zanje.
Sestavljam mozaik, moram se izjokati, spraviti stvari iz sebe, se sestaviti in nadaljevati negotovo pot. Vse sanje, vsi trenutki najinih obljub in zaobljub so odšli v neznano. Krivim njega, sebe, saj sta za takšne stvari odgovorna oba. Boli, boli, ne vem, kako naprej...Ni poti nazaj, gnusi se mi. Če bi skrbel za dom in družino, bi bila tudi jaz kot žena bolj zadovoljna. Kdor ima tako majhne otroke, ve koliko časa ti ostane za ostale stvari. Torej je imel preveč časa in energije za druge stvari.
Tina
|
|
|
|