|
Princess Mononoke -> RE: Ali je po spontanem splavu vedno potrebno čiščenje? (8.4.2010 11:18:38)
|
Kako rada bi se spet vrnila na ta forum in napisala veselo zgodbo, ki bi vlila upanje vsem ki so izgubile svoje nedonošene otroke. Pa vendar mi ni bilo usojeno. Vračam se z še eno žalostno zgodbo. Po dolgem premoru sva se odločila da poskusiva spet in nama je v 3 mesecih uspelo. Bila sem zelo srečna pa čeprav zelo zadržana ker tokrat sem točno vedela da se lahko slabo konča. Tokrat je bilo vse drugače. Znaki so bili kar močni in v meni je bilo tiho upanje da sedaj pa bo vse uredu. Pa se je še pred 6 tednom moje upanje zrušilo, ko sem šla na WC in sem obrisala oranžen madež. Poleg tega sem tudi čutila bolečino na levi strani. Na ultrazvoku so našli hematom in pa gestacijsko vrečko v maternici in ker sem ovulirala z obeh jajčnikov je bilo verjetno da je bil vzrok moji krvavitvi splavljen dvojček. Gestacijska vrečka pa je teden dni zaostajala v rasti, kar zame ne kaže nič dobrega glede na to da so moji cikli kratki.
Točno čez teden dni sem spet krvavela na isti način. Spet ultrazvok. Pričakovala sem najslabše. Plod pa je bil živ. Komaj 2 mm in z srčnim utripom 83. Sedaj je že zaostajal 10 dni v rasti. Dali so mi vedati da to pa ne kaže dobro, da naj pričakujem splav. Spet sem šla domov za teden dni čakat na ponovni ultrazvok.
Na naslednjem ultrazvoku sem pričakovala da mi povejo da je plod odmrl, vendar se je moje malo bitjice še kar borilo. Sedaj je merilo 4.5 mm in utrip je padel na 78. Tokrat je zaostajalo v rasti za 12 dni. Naročili so me na ponovni ultrazvovk čez 2 tedna.
Sedaj mi je bilo jasno da s to nosečnostjo tudi ne bo nič. Na nek način sem molila da bi narava sama poskrbela da se samo konča in da ne bo življenje tega bitja bilo v mojih rokah. Prosila sem tudi da se vsaj ne bi zgodilo na rojstni dan moje princeske ali pa ko bo zabava za njen rojstni dan. Krvavitev se je pojavila en dan po njenem rojstnem dnevu (materinski dan v Sloveniji - kako ironično prejšnji splav pa se je odvijal okoli materinskega dneva v Avstraliji) in splav na noč pred zabavo.
Splav je trajal celo noč 7 ur in tokrat sem zgubila veliko več krvi kot pri prvem splavu. Vložke sem menjavala vsakih 5 do 10 minut in prav tako pogosto so se izločali strdki. Tokrat ni bolelo le bilo je veliko krvi. Krvavitev se je proti jutru ustavila in sem se lahko udeležila zabave moje hčerke. Spala sem pa le 1.5 ure. Bila sem kot senca. Na zabavi pa je bila 2 tedna stara novorojena punčka ki mi je bila dana v pestovanje. Pa moja prijateljica, ki ima sinčka ki je 5 dni starejši od moje hčerke in je sedaj spet noseča toliko kot sem bila jaz in bi spet imeli otroka skupaj. Verjetno si predstavljate kako lahko mi jo bo njo videti... Tla so se mi majala pod nogami in komaj sem se zadrževala cel dan. Pa je ena prijateljica izjavila, da kdaj pa bomo mi imeli še enega? Jaz pa sem ji morala kar lepo zabrusiti, da sem ravno to noč zgubila še enega, da bi morala pod srcem nositi dvojčka in da je to že drugi splav v enem letu.
Tako, ostala sem prazna, razočarana in samo zelo žalostna. Solze so se skorajda posušile in samo še jočem v sebi.
Nič več nisem jezna na nosečnice, na majhne dojenčke... Ljubosumnost je izginila. Ostala je le žalost. Vem da za to niso krive prav nič one, tudi ne tiste ki se odločijo za splav same, ne tiste ki kadijo in pijejo v nosečnosti in jih ne briga za otroka... Prav noben ni kriv.
Tokrat ne mine dan da se ne zahvalim za mojo malo princesko in sem za vsako sekundo hvaležna da jo imam. Ne morem se je navohati in naužiti njenega dotika in glasa. Srečna sem da sem se odločila da ostanem z njo doma in pozabim na kariero, pa čeprav sem vložila leta v svoj doktorat. Kot da bi vedela, da to je zgleda vse kar mi bo Bog dal in boljše da uživam vsako sekundo...
Po dveh tednih sem spet imela ultrazvok, ki je pokazal popolni splav. Telo je opravilo svoje delo v čiščenju. Po prvi menstruaciji naj bi spet poskusili... Le če bom sama še imela kaj moči ter korajže.
|
|
|
|