RE: nasvet prosim (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Vzgoja



Sporočilo

Naja31 -> RE: nasvet prosim (22.5.2009 21:45:56)

Ulla [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

Popolnoma se strinjam s teboj.



zinkazi -> RE: nasvet prosim (24.5.2009 15:03:16)

Vzgoja otrok se prične že takoj po rojstvu.

Različni otroci potrebujejo različne pristope. Vodljive otroke lahko vodimo brez kakšne prisile. Otroci z močno voljo pa vedno poskušajo uveljaviti svojo voljo. Kadar so starši močne osebnosti in prav tako otrok je pomembno, da otrok dobi možnost odločanja tam, kjer s tem ne škodujemo otroku ali okolici. Prav je, da ga vodimo in usmerjamo. Tako mora otrok spoznati, da pospravlja igrače zaradi sebe. Včasih moramo otroka pustiti, da začuti posledico njegovega dejanja. Če ne pospravi igrač, se ne more igrati z drugimi.
Otroke vzpodbujamo k pospravljanju. Mogoče to naredimo skupaj, ob tem ga vzpodbudimo, da je pri delu aktiven, njegovo pridnost pohvalimo. Mogoče uporabimo nagrado. Če boš hitro pospravil, greva na igrišče. Včasih je potrebno, da mi pospravimo igrače in jih potem nekaj časa ne dobi. Pri vzgoji je pomembno, da ko od otroka nekaj želimo se mu posvetimo. Kadar želimo, da nekaj naredi je potrebna odločnost.

Kadar vas bo vaša deklica ubogala na besedo, pomeni, da boste vpeljala zelo ostro vzgojo, polno zahtev in prepovedi. Za dobro odraščanje naj spozna, da tisto, kar pričakujete, neredi zaradi sebe same.
 Ker imam pripravljenih več člankov, mi lahko pišete preko Z.S.



Anonimen -> RE: nasvet prosim (25.5.2009 7:28:09)

meni se zdi recimo, da če pričakuješ od otroka, da bo ubogal na besedo, da je to že vnaprej obsojeno na propad in celo štalo. pa neglede na to, kolk je otrok star. in ko enkrat to sam pri sebi razjasniš, je življenje kr lažje. in otroke, sploh majhne, se da na razne finte, pa skoz smeh in takšno lepo obrnit, da neredijo tist, kar bi ti rad. in men niti ni bistveno da me uboga na besedo, zakaj le? se mi zdi da ti itak dosežeš sam s terojem in ustrahovanjem, otrok bo ubogal na besedo takrat, ko se starša boji. jst pa ne želim da se me otroci bojijo, jst bi rada da mi zaupajo, da so obmen sproščeni, da vejko da se mi  lohk zmeri pridejo zaupat, ne glede na to, kako piz.darijo bojo v življenju nardili, hočem da vejo, da sem tu zanje. pa ne za potuho, ampak za pomoč, pa mogoč tud za kako brco v rit, da se iz dreka izkopljejo itd. sam to ne morš dosečt, take stopnje zaupanja in takega odnos, če se te otrok boji. men bi se zdelo da sem pogrnilča na celi črti kot mama, če bi se enkrat zavedla da se me otrok boji[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]
in važno mi je da naši odnosi lepo laufajo, da smo tu en za drugega in si pomagamo - pač jst njej pomagam pospravit kocke, ona pa men pomaga kuhat[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] pa jst njej pospravim knjigice, ona pa men prnese pižamo iz spalnice, ko se grem tuširat[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] in se mamo fajn, pa smo skulirani in sproščeni.
pa velikokrat slišim, da sem kao preveč svobodnjaška, da otroke je treba s trdo roko vzgajaz (in s šibo pomožnosti, a ne[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley11.gif[/image]) in da kak me bo to še teplo itd. sam jaz ne verjamem v to. ker ne verjamem v nasilje in v ustrahovanje. in ne morem vzgajat tko. in to, a so kocke pospravljene al sam zbrcane pod postlo, mi tud ne predstavlja neke življenjske pomembne zadeve.



*alja* -> RE: nasvet prosim (25.5.2009 16:00:31)

No hvala za odgovore.
Pa ne da bi zdaj jaz izpala kot nek hudoben človek ki tepe in ustrahuje otroka, ker to ni res.

Zanimalo me je samo kako nekateri dosežejo (imam v sorodstvu primer) da fant 11 let star gre pod tuš ko ona reče pojdi se tuširat (pa to takoj neglede kje je in koliko je ura).

Pa mislim da nisem čist pogorela pri vzgoji ker je kar lepo vzgojena ampak določene stvari še moramo "dogradit", tako kot tudi  drugi niso na vseh področjih 100%.

Včeraj smo hodili na pico in je v gostilni na koncu od kelnarja dobila liziko ker je rekel da je res zelo pridna in prijazna punčka (pa je bilo ogromno otrok tam)

Nisem jaz mislila z tem vprašanjem tega da hočem vzgojit nekega robota, ampak samo nasvete kako vi dosežete določeno stvar da vas otrok upošteva.




ronja -> RE: nasvet prosim (26.5.2009 9:00:05)

Ponavljamo in upamo, da se prime[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]



čipka -> RE: Uboganje na besedo (26.5.2009 10:56:23)

IZVIRNO SPOROČILO: *alja*

Alja bo avgusta stara 4 leta.
Zanima me kako dosečt da te otrok uboga na besedo.
Naprimer pojdi pospravit igrače in gre (to je pri nas muka, moram jo odnest v sobo, drugače sploh ne gre)
Naprimer ko se igra z pesom ji 100 krat rečem naj ga ne vlači pa kot gluhemu dobro jutro [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]
Sploh ne posluša kaj ji govorim.

Upam da še nisem prepozna in  bom dosegla da me bo enkrat začela ubogat na besedo.

Ampak kako to dosečt? 


Nisem brala prejšnjih postov, zato ti bom odgovorila na prvi post.  Hm... Ko sem bila majhna sem zelo rada za rep vlekla mačka oz. rada sem nagajala živalim. In vedno, ko sem tako ušpičila je moja mami rekla NE! To se ne dela, ker živalco boli...in nič ni zaleglo, kot samo to, da je mene postavila na tla in vlekla za lase(ne močno, samo toliko da je pokazala, da to boli) in rekla "a je luštno?" In sem seveda takoj štekala o čem govori.  Tudi recimo v trgovini sem hotela imeti to in ono igračo, mi je dala jasno vedet, da več kot eno malenkost ne bom dobila, ker nima denarja (to je bilo tisto markovčevo leto al kako se že reče) In kar bom hotela več, si bom mogla zaslužit -za vsakim pospravljanjem ali pomaganjem tega ali onega sem dobila 20 tolarjev. In se spomnim, ko sem nabrala toliko denarja, sva šle kupit barbiko. Kako sem  z veseljem dala denar blagajničarki, ker sem vedela da sem si ga zaslužila in s tem kupila željeno barbiko. Kasneje (v 1. letniku) se spomnim, da mi je mama prvič dala klofuto. In zato, ker sem se nekaj zlagala in sem to trmasto trdila. In se je obrestovalo. Nikoli več se ji nisem upala zlagat. Pa ne rečem. Vem, da je tudi klofuta znak šibkosti in da ni prav, vendar je meni zelo pomagala. Tako, da.. svoji hčeri bom poskušala uvedit takšno vzgojo, kot je meni moja mami, ker vem, da vsaj pri meni ni zgrešila.



Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]