Tanja55
|
Nalin, ne vem ce ti bom znala prav svetovat in dobro odgovorit; verjamem tudi, da bodo jutri dopoldan druge mamice veliko bolj prakticne nasvete vedle kako postopat. Ampak zdi se mi, da je tukaj vec tezav in ne samo ena: prvo kar sem opazila je, da se izjemno trudis biti dobra mama, kar je super in pohvalno, ampak vcasih zenske v tej svoji vnemi biti super in ne vem kaj se vse, pozabimo, da pravzaprav to kar nas dela super je tista mirnost, ki jo otroci rabijo, da se cutijo varne, tisto toplo zavetje kamor se skrijejo, ko so zmedeni in ne vejo kako naprej. Pozabljamo, da vsaka natancnost in doslednost, ceprav del ucenja, tudi ubija kreativnost in spontanost. Otroci so pa prav slednje tako zelo polni. Morda bi pustila, da tvoj sincek kdaj kaj naredi po svoje, ce se noce slect, se naj pa ne. In tisto mi je fajn: da te polize. Hm...ne vem zakaj to dela, morda mu pa disis al pa si je tko izoblikoval en nacin kako si samo njegova. Ves kaj bi jst naredila, ma zdejle vem da bi ga polizala nazaj a ves, tko kot Maori, ki se z nosovi dotaknejo eden drugega v nacin pozdrava. Kar vrni mu, bos videla kaksen bo odziv. Morda bo tko sokiran, da nikoli vec tega ne naredi, morda bo pa to nek vajin poseben zascitni znak...sej tko zlo napacno pa tud ni ce te sem in tja mal pocmoka, ali sem pa sam jst cudna no (ah to itak, da sem, sam pac ne verjamem, da bi te zdej poliznil lihk vsakic ko te vidi). Po moje je vse to nek znak, da isce pozornost. Morda se obiski npr. vec ukvarjajo z malim in se ta veliki pocuti ogrozen, pa pride in naredi nekaj, kar bo definitivno vzbudilo pozornost a ne? sej je pameten, tale vas decko . Kaj ti hocem povedat? jst velikokrat, ko kdo trmari, naredim tocno to kar dela otrok: se usede npr. v luzo in tuli. Grem, se usedem v luzo in tulim. Itak rabim sam ene 3 sec. ker je ubogo dete tako sokirano, da sprva ne dojame, pol pa se zacne smejat, pol se smejimo vsi in vstanemo iz luze in gremo dalje... vsekakor mislim, da je fino, da ga navajas na red, ampak vcasih je pa fajn bit otrok tud ce si odrasel se ti ne zdi? vsedi se z njim na tla in namesto, da izbruhnes v napad, skusaj razumet tega otroka, ki je tvoj, zakaj je tako drugacen kot si si ga naslikala? zakaj ne naredi tistega, kar mu reces? zakaj zdej noce slect majice, ko pa vendar ve, da on naredi to, jst ga bom pa v pizamico oblekla. Oprosti, ce bo tole zvenelo grdo ampak: ljubezni se ne kupuje, ne gre za dam daj sistem, ne ucit tega svojega otroka! Ni treba, da zdej vsako stvar naredis namesto njega, tudi ni treba, da za vsak prdec skocis in mu ustrezes...ne, se strinjam, da bi to bila napaka. Ampak vprasaj ga, zakaj se ne zna slect? ko se je pa vceraj vendarle znal? kaj je vmes pozabil? hja, vem, naporno...ampak ocitno tvoj otrok rabi veeeeeliko pogovarjanja, ukvarjanja, razumevanja....da cuti, da je sprejet in da je ljubljen. Kar seveda da je, sam on tega ne ve, ce tega ne dozivi preko stvari ki jih razume...In to, da gres in se zapres pred njim on ne razume, naenkrat ga izpostavis se dodatnemu soku. Pricakuje eno varianto, dobi nekaj drugega...kako bi ti ravnala? verjetno bi sla v jok a ne? no sej on tud to stori kajne? histerija je obupna...in vsi imamo en prag tolerance...razumljivo, ko je presezen, nam poci zivec in se zderemo (na kogar ze je, jst se vcas tud kar na povster )...tezko bosta tole resila, samo vedi, ti si mama, ti bos morala bit ta odrasla in razumevajoca, ti se ne smes iz "bitke" umaknit...trik je pa v tem, da tudi ne smes biti prevec avtoritativna, za vsako ceno dokazovat hej jst sem mama, mene bos poslusal...hja, smo ljudje (priznam, sem ena od njih), ki naredimo ravno nasprotno. Ej, me ne premaknes, ce mi nekdo nekaj ukaze...moj partner je enak, zdej si zamisli ko nisva usklajena kako to deluje (bolje: kako to ne-deluje). In zdaj si zamisli najine otroke... Mal pomisli kako ti reagiras v takih situacijah, morda ima po tebi znacaj, morda delujeta oba na isti nacin in potem je izredno tezko se uskladit, ker je tehtnica vedno na eno stran prevagana,ni ravnovesja...Otrok je otrok, se ne bo tako hitro spremenil sam od sebe, ga bo treba naucit in to bos morala naredit ti, in kmalu, ker ce odraste s tem sistemom "izsiljevanja" bo celo zivljenje pricakoval, da bodo stvari po njegovo samo, ko se vrze ob tla. Tega pa seveda noces in se dobro zavedas, da bo treba nekaj spremenit. se za konec: enkrat v eni od oddaj o varuskah, kjer je prisla varuska in naredila "red" v nekem kratkem obdobju, teden ali dva se mi zdi, je bila tudi podobna situacija, ko so bli 3 otroci in stalen jok in histerija...ugotovili so, da je mama morala spremenit odnos...bila je enostavno prevec zahtevna (jst temu pravim prevec "odrasla") in je hotela da je vse tipi topi...to pa otrokom ni. In namesto, da bi videla kako je hcerka okrasila svojo sobico, je rekla joj kako bomo pa to lepilo spravli dol iz sten....jah, seveda deklica, ceprav se je se tako trudila, ni mogla dokazat kako ima mamico rada, ker zanjo nic ni bilo dovolj dobro. Ne recem, da si ti taka, sploh ne, nimam pojma kako postopas in verjamem, da se zelo trudis, koncno si naredila korak do RR in isces nasvete in moznosti izboljsanja. Pravim samo, da morda tvoj sin na svoj edinstven nacin hoce opozorit, da je tam in da te ima neizmerno rad, pa te polize...tvoja reakcija pa ni to, kar pricakuje, pol je pa jok. Veliko, res veliko potrpljenja je potrebnega in zvrhano mero dobrih zivcev. Obojega ti zelim, predvsem pa ne bit samo mama, bodi tudi njegova prijateljica, dovoli si bit (vsaj obcasno) tudi otrok.
|