|
Pikicapokica6 -> RE: Konec je... (24.5.2009 15:03:09)
|
Mi je zelo žal, da moraš to preživljati, ampak tako kot so ti že prej pisali, vzemi si čas za razmislek in ne sili ga v nasprotno.
Ampak to, da je to zaradi kakšne druge simpatije, ljubice ali karkoli že, pa res ni rečeno. Nekaj časa nazaj je bilo pri nama stanje popolnoma enako - vendar iz moje strani. In to zato, ker se nikoli, ampak res nikoli ni znal potrudit oz. se mu ni zdelo vredno si vzeti čas zame in se z mano POGOVARJATI. On je bil sposoben se peljati npr. na morje popolnoma brez besed, pa ni nikoli pomislil, da to ni ok. Ko je prišel domov iz službe, je skoraj brez besed pojedel kosilo in se zleknil pred tv - brez besed. Zvečer se je obrnil okrog, mi pokazal hrbet in samo rekel, da je zmatran in v momentu zaspal. NIKOLI ni pomislil, da je kaj narobe s tem. No, jaz sem mu sicer to večkrat rekla, pa ni zaleglo. Že tako sem bila veliko sama doma, dobesedno njegova sužnja, potem pa nisem bila tudi toliko vredna, da bi me kdaj povabil na kakšno kavo ali si sploh vzel čas zame. Vedno je imel neke dejavnosti, s kolegi je hodil na kofete in povsod, zame pa časa ni imel. Potem pa je meni prekipelo in sem ga dobesedno pred dejstvo postavila - šele takrat je prvič pomislil in videl, da stvari niso tako idealne, kot je on mislil. Štos je, da je on v resnici mislil ves čas, kako idealen zakon imava, kako se dobro razumeva, mene sploh ni resno jemal, kadar sem mu kaj pojambrala ali rekla, zakaj mene nikoli ne povabi na kavo ali kam ven in podobno.
No, kot sem napisala, je prišel dan, ko je meni prekipelo in sem mu povedala, da tako več ne gre, da se bom z otrokom odselila nazaj domov in poiskala koga, ki se mu bo zdelo vredno vzeti čas za kakšen pogovor in ne samo za sex. Po dolgih pogovorih in njegovemu moledovanju sva se zmenila, tako kot vidva, da si vzameva en mesec čas, da vidiva, če se da še kaj rešiti. In čudežno se je vse obrnilo na bolje. Se je pa moral res potrudit in z dejanji pokazat, da je pripravljen se spremenit in se prilagodit tudi meni. Zaenkrat moram rečt, da se lepo razumeva in stvari tečejo tako, kot bi mogle že prejšnja 4 leta.
Nočem ti dajati lažnih upov, ker ne vem, kaj se plete po glavi tvojega moža, ampak ne smeš pa čist takoj obupat. Pa res ti predlagam, da ne siliš v njega ker je ponavadi obratni učinek. Pusti mu čas, vprašaj ga, kaj lahko narediš in pokaži pripravljenost, da se tudi tvoj odnos spremeni, če to želi. Več kot toliko ne moreš naredit, zato boš lahko imela čisto vest, če te kljub tvojemu trudu zares pusti.
Res upam, da bosta kljub vsemu speljala in ostala skupaj. Držim pesti.
|
|
|
|