|
Anuška79 -> RE: kje naj še iščem? (31.5.2009 8:33:55)
|
IZVIRNO SPOROČILO: anajan
Otroku delate veliko škodo. Otrok se nauči branja, pisanja in računanja samostojno, od okolice. Pred 6 leto otrokovi možgani še niso tako razviti, da bi razumeli števila ali črke.
Po Montessorijevih kritičnih obdobjih razvoja otroka (=obdobje ko je otrok najboljdovzeten in pripravljen na učenje neke spretnosti, v tem primeru najprej prepoznavanje glasov itd.) je kritično obdobje pisanja in tudi branja med 4 in 6 letom, torej smo v prvem razredu v SLO že krepoko v zaostanku. V državah kot sta npr. 'zaostali' Argentina in Brazilija, je prepoznavanje glasov in tudi črk (simbolov) del rednega kurikuluma vrtcev. Toliko na kratko o tem kolik naj bi bili otrokovi možgani sposobni sprejemati v starosti 'tik pred šolo'.
Drugo kar je bistvenega pomena, pa je ločevanje med spodbujanjem otrokovega 'opismenjevanja' z branjem (berejo starši!!!), petjem, igrami v stilu kaj se začne na 'B', nekaj povsem drugega pa je, da otroka posedemo in ga sistematično učimo branja in pisanja - tega večina staršev pa čeprav imajo še tako dobre namene - ni sposobna oz. za to ni usposobljena in lahko naredi več škode kot koristi.
Pa še konkreten primer mojega sina: je čisto povprečen bister skoraj šestletnik. Že nekaj časa prepoznava in preslikuje vse črke, začel je popolnoma sam, ko mu je pri treh stric kupil stojalo s črkami na eni in slikami na drugi strani (B - balon, C copata itd.). Sledilo je pisanje črk v pesek, neurejeno pisanje črk na brezčrten papir. Nato je prišel, da naj mu napišem, BABI, DEDI itd in je začel v nedogled preslikavati te besede, sledilo je prepoznavanje prvega glasu, nato zadnjega in glej ga vraga, nekega dne je moj sin prišel k meni s sliko morskega psa, pod katero je napisal stavek 'Ta morski ps je vlike ribe.' Kmalu je sledila pobarvanka, ki jo je sam opremil s podobnimi stavki, ki so sestavljali zgodbo.
Števila: do pred tremi meseci ni zanje pokazal nobenega interesa, še 'človek ne jezi se' se ni hotel igrati, potem pa kar nalepem, prepoznava števila, šteje do trinajst - spet brez neposrednega poučevanja.
Zato: otroci so si različni, siljenje otrok v nekaj za kar niso pripravljeni je popoln nesmisel in škodljivo, a če otroka res poznamo in mu pomagamo le toliko, da odgovarjamo na njegova vprašanja, mu nudimo materiale, ki jih potrebuje,otrok osvaja različne veščine v lastnem tempu. In razne fore, da otrok naj ne bi pisal ipd. do šole, da bo imel kaj od otroštva, so meni osebno zgrešena. Potem bi lahko tudi rekli, da naj otrok ne hodi do npr. 14 meseca, da bo resnično užival to najzgodnejše obdobje [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Pa pripravite otroka, ki bi rad šibal, do tega.
|
|
|
|