|
Anonimen -> RE: Februarke 2010 (6.8.2009 9:50:01)
|
Dobro jutro,
Zelo mi je žal, da berem o vaših težavah. Tudi jaz zadnje dni čutim neko špikanje in napetost v trebuhu. Upam, da ne pomeni nič slabega. Zdravnico še nisem klicala, bom še malo počakala, če se bo stopnjevalo.
Jaz sem kar v bolniški. Od šestega do osmega tedna sem imela rjav izcedek. Bila za en teden hospitalizirana. Potem sem pa kar doma ostala. Bolniško so mi svetovali tako ginekologi v bolnišnici, moja ginekologinja in tudi osebna zdravnica. Riziko predstavlja moja starost (36 let) in večplodna nosečnost. Malo mi je dolgčas, pa vseeno gre. Moje delo v službi ni fizično naporno, vendar zelo stresno in vožnja do službe in nazaj pomeni dve uri dodatnega "napora". Prepričana sem, da brez počitka ne bom uspela donositi. Jaz vsem svetujem bolniško. To je tako enkratna stvar v življenju, da se zanjo izplača malo žrtvovati (besede enega od ginekologov) - pred 3 leti sem imela SS in po tistem mi ni uspelo več naravno zanositi. Glede izhodov v času bolniške sem dogovorjena, da grem dvakrat na dan lahko na sprehod (vpisano v zdravniški karton).
Tudi jaz sem imela eno slabo izkušnjo na urgenci. Nekaj dni po tem, ko sem prišla iz bolnišnice (krvavitev se je umirila), opazim močnejšo krvavitev (vmes tudi strdek) in odbrzim na urgenco. Tam pa en star senilen ginekolog (ne bom navajala imena) začne jamrati, da se v zgodnji nosečnosti nič ne da pomagati, ... ne opravi niti UZ,.. z menoj se je pogovarjal najmanj 20 min o vsem drugem, le o mojih težavah ne. Na koncu mu povem, da bom ponoči verjetno prišla nazaj in ga zbudila, pa mi reče, da bo takrat poklical anesteziologa. Žal ne ve, kako težko nekatere ženske pridemo do zanositve (3 leta truda) in kako se počutimo. Naslednjič bom predhodno poklicala v našo bolnišnico in vprašala, kdo je dežuren. Če mi dežurni ne bo všeč, bom šla v LJ in upala, da bom imela tam več sreče.
Pozdrav,
|
|
|
|