Anonimen
|
tamle en lapa o tremi, pa o tem, kaj se piše na blogih o teh misicah itd.. ampak, tisti, ki se izpostavi javnosti, mora biti pripravljen na kritike, ravno tako mora biti pripravljen na marsikakšno vprašanje. in če nekdo prizna, kot je ena od kandidatk, da je šla tekmovat samo zaradi nagrad, potem pa jokca, ker je izpadla puhla, ja boh pomagi, že razlog udeležbe je dovolj puhel za javnost, če pa še ne zna operirat v javnosti z opletanjem jezika, potem ne vem kaj pričakuje od javnosti. tista lepota v trenutku izpuhti, če letajo muhe iz ust ven. če nimajo visoke samozavesti in če se bojijo kritik, kar nakazuje na nizko samozavest, naj se ne prijavljajo na takšna tekmovanja, ki so izpostavljena vsem na očem.
vprašanje, kdaj si popolnoma srečna - jao, pa ljudje niti srečni ne znajo biti, kje je šele popolna sreča. in če so vse popolnoma srečne edino v krogu svoje družine, sem tudi jest papež. a nobena ne ve, da mali trenutki sreče sestavljajo mozaik sreče. ki pa nikdar ni popoln, tako kot sam človek ni popoln. če bi vprašali, kdaj si popolnoma sit, ja logično, takrat ko se nabašeš, da dihat ne moreš. ampak to traja nek čas, potem je pa lakota spet tu. pa smo spet tam, da bi bilo potrebno povedati, da popolnoma sitost traja recimo dve uri, potem pa nič več. še dalajlama, če pravi, da je popolnoma srečen, verjetno ni bil ravno navdušen, ko je fasal žolčne kamne. pač mal razuma in logike pri takšnih vprašanjih nikdar ne škodva. tista, ki vidi starše enkrat na sto let, je potem popolnoma srečna enkrat na sto let al kaj  . ne me hecat. ko pa slučajno seksa in ji pride, je pa čist neblaženo nesrečna tisti dve uri po seksu.
|
Natisni
