|
krempelček -> RE: Majčice 2009 - 6.del (2.6.2009 16:02:12)
|
dober dan majčice, moj malček Timotej Jernej spančka in jaz sem našla trenutek zase, da na hitro napišem mojo porodno zgodbo:
v petek 22.5. me je začelo noro boleti, oz. so se začeli popadki, na 10 minut in tako sva z možekom odšla v porodnišnico. Tam so me pregledali, ctg posneli, odprta pa nisem bila nič. Dali so mi klistir, češ da se bo potem začelo odvijati, tako sem morala še dve uri hoditi gor in dol po porodni. In na koncu nič, popadki so se sami od sebe nehali, dali so me na ginekološki odd. Tam sem preždela dan in celo noč, imela sem popadke na 5 minut, pri pregledu ob 2h zjutraj spet nič odprta...kljub temu so me poslali v porodno, da me še babica pregleda. Je rekla kar nazaj na odd. še nič niste odprta. Jaz pa spet nazaj gor in preživljati peklenske muke. vsakih pet minut sem stiskala zobe od bolečin....ob šestih zjutraj 23.5. nisem mogla več zdržati, šla sem do sestre in ji povedala, da me vse trga.Takoj je poklicala dr. Piška in on me je razveselil: Ja gospa sej vi ste za v porodno!!! Meni se je kar solza utrnila, ko sem slišala to besedo, mislila sem, da tega trpljenja ne bo nikoli konec.
Na porodnem oddelku so me lepo sprejeli, mi dali klistir, potem wc in nato tuš. V porodni sobi, ki sem jo lahko izbrala (ali modro ali roza obarvana), me je babca priklopila na ctg, ki je beležil čist neki druzga, mene je pa že pošteno trgalo. Babca Tanja in potem še Alenka sta mi stali ob strani in bili vedno ob meni, me spraševali, če sem uredu, mi prinesli vodo za ustnice zmakati....med popadki so se mi full sušile ustnice in nobenega zraka nisem imela in sline nobene. NOro, ko pa me je že orenk trgalo sem tisto železno štango zraven postelje za infuzijo skor POTRGALA. Vprašala sem babco, če lahko mojga pokličem, je rekla kar takoj, ker je ura 8:15 in bo otroček kmalu. Medtem pokličem možeka in slišim, kako nekdo babco sprašuje, če sem že rodila po telefonu, je rekla vsak čas bo....Ojej, kdo hudiča zdej to kliče in se zanima zame, ga bo kar ubila, mene že vse boli...Pride možek in začelo me je pritiskati dol, vedela sem da je to to. Ta bolečina je taka, kot da te orenk tišči kakat. Joj,ojoj. Babici sta pristopili in rekli, zdaj pa lahko pritisnete, in sem enkrat, dvakrat, trikrat in štirikrat in je bila glavica zunaj, prav čutila sem to med nogami, vedela sem da sem skoraj na koncu in sem se potrudila, da sem še enkrat močno stisnila zobe...in Timotej Jernej je bil tukaj, pa moj možek,, ki je skoraj skupaj padel, ko je zagledal, da je dete celo zunaj in mislim, da se je ustrašil, ker je otroček čisto moder ko pride ven....no, rodili smo in skoraj sva jokala, od sreče. Srečna sem bila, da mi je možek stal ob strani, da me je bodril in kričal: lubica dej še malo, dejmo. Pa še nekaj: otroček je čisto podoben mojmu možeku, to me je še najbolj razveselilo......in to je moje najlepše doživetje, kot sem ga opisala, splačalo se je potrpeti- za Timotej Jerneja.
|
|
|
|