Moja zgodba-prosim pomagajte ! (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo

srnica -> Moja zgodba-prosim pomagajte ! (16.5.2005 20:46:26)

Pri 18 letih sem se noro zaljubila v pet let starejšega fanta, ki mi je pomenil vse.Bil je brez šole, brez službe, alkoholik, ampak jaz sem imela ogromno ljubezni in sem mislila, da se bo spremenil.Dajala sem mu vso ljubezen, ki jo premore človek, mu vedno stala ob strani on pa me je pridno izkoriščal, mi lagal in me varal.Vsi so mi govorili kakšen je, ampak jaz sem vztrajala da so zavistni, ker ga nekdo tako močno ljubi in mu ne privoščijo.On pa me je počasi uničeval.Nič več nisem bila vesela nasmejana punca s cilji, vse sem podredila njemu.Še družino sem bila pripravljena pustiti - vse za njega.Doma so najini vezi zadnji dve leti nasprotovali, ampak jaz se nisem dala.Skratka, za njega sem naredila vse in še več.Prenašala sem vse, a le pod enim pogojem, da me ne vara.In ko sem ga tri dni po mojem 22 rojstnem dnevu dobila v postelji z drugo, se mi je zrušil svet.In verjetno me je varal vsa štiri leta.Pustila sem ga, dobila sem moč, da prekinem to blazno obsedenost z njim.
In tako sem tri leta samevala, imela afere, skratka uživala,le vezati se na nobenega nisem hotela.In potem je prišel ON.Ljubezen mojega življenja, ta pravi.Je popoln moški, ustvarjena sva drug za drugega.Se super razumeva in sva ful srečna.Dal bi oči zame in jaz za njega, tako se ljubiva.Res sva dve sorodni duši, ki sta se našli.Na vse mogoče načine mi kaže, kako zelo me ljubi in res sem srečna z njim.Še vedno po dveh letih je enako kot po dveh dneh.
Problem ?JAZ!!!
Noro sem ljubosumna, pa čeprav vem, da me ne bi prevaral.Enostavno imam občutek, da se mi smeje za hrbtom, če se samo z drugo punco pogovarja.Vedno mi pride naprej bivši, koliko sem mu zaupala, pa me je varal.Nikoli prej, pred to prevaro z bivšim nisem bila ljubosumna, sedaj pa sem noro.In to me plaši.Fant to potrpežljivo prenaša, reče da razume, da bo čas naredil svoje in me bo minilo.Jaz pa si mislim, da sem že nora.Bolečina, če se samo pogovarja z drugo punco je nevzdržna, če samo pogleda drugo ali pozdravi.Ponorim!!!Začnem ga zmerjati, če je to spet kakšna njegova k...., pa čeprav ni ženskar.V sexu nama gre super, nadpovprečno in vem da je nor name.
Rada bi se spremenila.Pa se ne vem.Vsakih pet minut, ki jih zamuja, se meni pletejo najbolj nori prizori po glavi in trpim.Kaj je bivši to naredil z mano?
Razmišljala sem že, da bi mogoče rabila strokovno pomoč, ker bi rada spet postala oseba, ki sem bila včasih.

Kaj naj naredim, da se bo to končalo.Vem da se res iskreno ljubiva, ampak ko me prime, postanem čisto drug človek, kot da to ne bi bila jaz.Globoko v sebi, ko mu zmečem v obraz vse bedarije, vem da mu delam krivico, ampak besede kot da same grejo iz mene.
Ali se mi meša ali kaj?





Micy -> Moja zgodba-prosim pomagajte ! (16.5.2005 20:57:44)

Nič se ti ne meša.
Bojiš se ga izgubiti, tako kot jaz mojega.
Lej jaz sem imela podobno izkušnjo, kot ti vendar me ni varal, me je pa izkoriščal, kolikor se je dalo.
Ko sem to spoznala sem ga pustila.

Lej jaz ti svetujem, da pozabiš nato kar se ti je zgodilo, ker če ne boš pozabila, boš izgubila moškega ki ga ljubiš.
Lej jaz mojemu zaupam 99% 1 % pa je moj, ker nikoli nikomur ne zaupam 100%, Ta procent je moj za katerega sem prepričana, da nobedn se ne bo branu druge babe ki mu bo dala noge narazn.

Skušaj pozabiti kaj se ti je dogajalo.



srnica -> Moja zgodba-prosim pomagajte ! (16.5.2005 21:08:53)

Micy, hvala da se ti je dalo prebrati in za tvoj odgovor.
Veš na bivšega sploh ne študiram, žal mi je da sem ga spoznala.In sploh ne študiram na preteklost, to prekleto ljubosumje se kar naenkrat pojavi in res ne vem, kaj naj delam.
100 krat sem si zaobljubila, da bom postala drugačna, pa postanem v sekundi čisto drug človek.Nek bes me razjeda, postanem taka kot da bi bila stekla.In to za nič, absolutno nič.Sploh se ne znam kontrolirati.Če bi ga gledala z drugo punco, da se pogovarja,bi misim da znorela.Ampak ne od toliko od ljubosumja, pač pa od besa.Mislim si, da se sedaj ona smeje z mene, češ...Kaj pa jaz vem.Saj pravim, da sem nora, meša se mi.
Kako so se mi morale nekoč smejati punce, s katerimi me je varal bivši, jaz pa pojma nisem imela.
Vem da ravnam narobe, ampak počutim se kot da sta dve osebi v meni, in ta drugo ne vem uničiti.




Gina -> Moja zgodba-prosim pomagajte ! (16.5.2005 21:18:54)

Bistvo ljubosumja je, da ne zaupaš sebi! Da se nimaš dovolj rada. To moraš razčistit, nič drugega.

Če bi verjela, da bo v vsakem primeru zate na svetu vse dobro, te ne bi bilo strah, da te vara.

Če ne bi bila obsedena z idejo, da se ti bo porušil svet, če te vara, ne bi bila ljubosumna.

Če bi zaupala življenju, da se bo itak zgodilo, kar se mora, ne glede na tvoje besnenje ali nebesnenje, ne bi bila ljubosumna.

Če bi verjela, da si ti tisto najboljše, kar se je njemu zgodilo, te ne bi bilo strah, da bi katera druga prevzela tvoje mesto.

Če bi verjela, da te človek vara samo takrat, ko je razlog za to, potem bi verjela, da je varanje dobro, ker potem gre veza narazen, ČE je veza zanič.

Če bi verjela, da bi bila lahko vedno srečna, ne glede na to, ali boš z njim ali ne, potem bi se rešila svojih muk.

Vse je le v tem, kaj verjameš.



Vilma -> Moja zgodba-prosim pomagajte ! (16.5.2005 21:34:39)

Nekaterim pomaga, da pustijo preteklost tam, kjer ji je mesto, torej v preteklosti, nekaterim pač to ne pomaga. Jaz sodim v to drugo kategorijo, kar pomeni, da s preteklostjo moram razčistiti. Iz napisanega lahko sklepam, da je s tabo verjetno podobno.
Imela sem podoben problem kot ti. Stara sem bila 20 let, študentka, pridna in predvsem naivna, on 8 let starejši, brez službe in še huje, brez prebivališča. Bil je ravno čas, ko smo hodili po slovenska državljanstva na mačkovo po 700 SIT ali koliko je že bilo?! No on je bil najpametnejši in si tega ni uredil in potem se je začelo vse sesuvat. Bil je (in je verjetno še?) med tako imenovanimi današnjimi "izbrisanimi". Prvo je ostal brez službe, potem brez vseh dokumentov in tudi bivališča. Ne morem ti na kratko opisati, kakšne bolečine sem preživljala zraven njega. V bistvu mi je žal, da sem tri najlepša študentska leta prživela z njim. Še danes! Dobesedno sem ga živela (s svojim delom preko študentskega servisa), mu kupovala obleke, cigarete (vem, sram me je) in ko je imel kakšno privat sobico - mu tudi plačevala najemnino. Sposojal si je denar od mojih prijateljev, ne da bi mi to povedal, denar je tudi čudežno zginjal iz našega stanovanja, tako da sem skoraj 100% prepričana, da ga je kradel on.
Končalo se je na grd nčin. Ni pa pisat.
Hočem ti povedat to, da je v meni pustil globoke rane in bolečine. In triletno življenje z njim se mi je poznalo. Predvsem pri odnosih z drugimi ljudmi. Sprva sem mislila, da bo s časom minilo, potem sem mislila, da lahko to rešim sama, pa ni šlo.
Potem sem se priključila k eni skupini za samopomoč in v njej razrešila vse te probleme. Meni je to super pomagalo, ti povem. :) Danes imam sanjskega moškega, vse je tako kot sem sanjala nekoč še kot najstnica - kot v pravljici :)
Smo pa si ljudje različni. Enim pomaga eno, drugim drugo.
Glede na to, da imaš v bistvu problem samo ti, tvoj partner pa ne, je mogoče tudi zate ta pot prava?! Ampak to boš vedela ti ane? :)
Če te zanima kaj več o tem, se mi lahko javiš na privat.
Pozdravček :rozica:
Vilma



barbara b -> Moja zgodba-prosim pomagajte ! (16.5.2005 22:49:31)

Punce jaz pa mislim, da vam primanjkuje samozavesti. O slabih stvareh je najlažje NErazmišljati. Bolj kot razmišljaš o slabih stvareh, prej se ti bodo zgodile. V tvojem primeru Srnica, pa sama sebi ne daš živeti polnega in srečnega življenja. Jaz sem te stvari preizkusila na sebi in verjemi, da zelo dobro deluje.
Oči in usta pa imamo zato, da jih uporabljamo!!!!:bravo::sloncek:



PiaM -> Moja zgodba-prosim pomagajte ! (16.5.2005 23:11:45)

Zna se zgodit, da boš s tem ravnajem uničila vajin, zdaj še, trden odnos.Probaj mu zaupati in verjeti, čeprav se ti zdi da je težko in le tako boš lahko sama srečna.
:rozica:



ribica. -> Moja zgodba-prosim pomagajte ! (16.5.2005 23:23:57)

Ljubusummje je tako kot je rekla Gina - sam sebe moraš imet dost rad, potem ljubusumja ni. Ker če se imaš dovolj rad, če veš da si sposoben in vreden ljubezni, potem se ne obremenjuješ z večnim vprašanjem: kaj pa če nisem več dost dobra....kaj če si je našel drugo.....kaj če to.... bla bla.
Ko se začneš cenit, se ne bojiš lepotice, ki klepeta s tvojim dragim. Ti v sebi veš kaj si in koliko si vredna. Če pa te vseeno prevara, pa itak nisi na zgubi. Na zgubi je on, ker ne zna videt tvoje ljubezni, ki mu jo namenjaš. Ne zna te ceniti kot osebo. Ne zna videti kako lepo mu je kadar si ti ob njem. Kaj bi s takim dedcem..............naj gre!




Anonimen -> Moja zgodba-prosim pomagajte ! (17.5.2005 9:00:47)


Tale tema, bi bila moja poslastica.. ampak nimam vec kaj napisat.. ker je Gina ze vse napisala.. Skoda :)

Sprasujes o strokovni pomoci.. Ja.. sevada, vsi potrebujemo strokovno pomoc, samo pri tem upostevaj, da ja vsak sam zase najvecji strokovnjak.

Ampak vsaj ves, da si ljubosumna.. in tega en zanikas.. torej bos ziher to pocasi ali pa hitro odpravila..



tinkamiška -> Moja zgodba-prosim pomagajte ! (17.5.2005 12:51:31)

Se strinjam z Gino in Tjazyem.

Tudi sama sem živela podobno zgodbo in tudi srečala nekoga, ki me ceni in mi pusti biti svobodna ne obremenjena,...

Sama sem bila zelo ljubosumna, vendar preponosna, da bi delala kakšne scene, ga zmerjala,...ker sem se zavedala, da ni prav, da sem taka, da sem krivična in da mora biti on ravno tako svoboden kot sem jaz. Počasi sem začela zaupat sebi in postajala ponosna nase, da sem splavala iz prejšnje zveze in se postavila na noge, ko sem se zavedla, da sem zadostna sama sebi, da lakho sama dosežem prav vse kar si zadam, sem postala veliko manj ljubosumna. Včasih me še poišče kak črviček, pa si potem vedno vzamem čas in razmišljam o tem kar sem ti ravno napisala, pa hitro zgine:)

Spomnim se tudi, ko mi je prijateljica povedala, da je obdržat osebo v svojem živeljenu podobno kot z milom, bolj ko ga grabiš, bolj polzi iz rok:)

In zelo sem hvaležna, da je moj sedanji mož vztrajal ob meni, ko sem iskala samo sebe in postala spet srečna.




srnica -> Moja zgodba-prosim pomagajte ! (17.5.2005 13:30:00)


Punce, rada bi se zahvalila vsem, ki ste odgovorile na moj post.

Dale ste mi veliko teme za razmišljat, saj še nikoli nisem razmišljala o vsem tem kot ste ene napisale npr. da sem premalo samozavestna in da premalo zaupam sama sebi.

Dala sem tudi dragemu za prebrat in sedaj vem da bom zmogla.Ljubi me in srečen je z mano, to si bom sedaj sama večkrat sama pri sebi ponovila, ko bom zoper čutila da me lovi.

Na celo stvar sedaj z vašo pomočjo gledam z drugega zornega kota.

Hvala punce !




Dadi -> Moja zgodba-prosim pomagajte ! (17.5.2005 13:32:05)

ja tinkamiška si me spomnila s tistim o milu....daj mivko v dlan in jo stisni v pest....tako je z ljudmi. Bolj si jih prisvajaš manj jih je s teboj ali še bolje, manj je človeka ob tebi.



.ču -> Moja zgodba-prosim pomagajte ! (27.5.2005 9:31:31)

Punca imej se rada in če ti vajina zveza res toliko pomeni in je enkratna in neponovljiva si ne delaj tega,kar si počneš.
Začni sperminjati sebe,si zaupati,tako boš zaupala tudi njemu.Ker najlažje je začeti pri sebi,drugih se ne da spreminjat....

Vem,da zmoreš in verjamem,da ti bo uspelo:rozica::rozica::rozica:

Lp



Stran: [1]