Kako naj se odločim...

Kako naj se odločim... (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

Martina8 -> Kako naj se odločim... (15.5.2005 21:42:49)
Torej, kr k zadevi. Obeta se mi služba, za katero moram reči, da sem si jo vedno želela in sanjala. Ampak,(vedno je kakšen "ampak":( )nastane problem, da je delavnik zelo razgiban, saj bi delala petke in svetke,podnevi in ponoči. Moj pa tud dela do poznega popoldneva,tako da bi bla zeeeloo malo z najino malo pikico,staro 10 mesecev:duda:. Imam pa tud možnost "navadnega" šihta(8 ur,dopoldan + sobote,vendar me ne veseli in me psihično ubija, pa še plača je za en k----:(( Varstvo bi sicer imela zagotovljen pri moji mami:angel:,vendar ji ne morem naprtit lastnega otročka za cel dan.Ona bi sicer rade volje pazila nanjo,ampak se mi ne zdi preveč pametno.:zmeden2: Zdi se mi, da bi bilo malce sebično, če bi mislila le nase, po drugi strani pa bi rada uživala v tem kar bi počela(naslednjih 30 let;)) No kaj mislite ve? lp tinka

Gina -> Kako naj se odločim... (15.5.2005 21:58:37)
Jaz bi probala delati tisto, kar bi mi prinašalo večje zadovoljstvo. Srečna mati, srečen otrok. Če ne bo ok, lahko še vedno daš odpoved, če pa ne boš probala, pa se ti lahko zgodi, da se boš tolkla po glavi.

Martina8 -> Kako naj se odločim... (15.5.2005 22:24:19)
Bojim se, da bi vse skupaj vplivalo na tamalo in me nebi blo nić doma,kar se tiče vzgoje mislim. Kaj bo šele pol ko bo šla enkrat v šolo??:zmeden: Hm?

Gina -> Kako naj se odločim... (15.5.2005 22:28:06)
Potem pa ne vem. V bistvu idealne možnosti ni. Za to bi rabila nekaj tretjega. Drugače je pa odvisno, kaj tebi veliko pomeni. Jaz bi bila sitna, če bi 8 ur delala nekaj, kar me ne bi prav grozno veselilo, kaj pa vem... Koliko ur bi pa delala v tej službi, kjer je tako deljen delavnik, za katero praviš, da ti je bolj pri srcu?

babylove -> Kako naj se odločim... (15.5.2005 22:34:35)
Sicer nisem na tvojem mestu (ker se mi nobena služba ne ponuja, kaj šele dve hkrati :((), ampak bi izbrala službo, ki bi mi bila bolj všeč, ki bi me izpopolnjevala in osrečevala. Življenje je v veliki meri sestavljeno iz kompromisov in če želiš skrbeti za vzgojo svojega otroka, lahko v končni fazi ostaneš kar doma in tako ne zamudiš ničesar v otrokovem razvoju in odraščanju. Prioritete si boš morala postaviti sama, saj le ti veš, kaj je zate najpomembnejše oz. kakšna je hierarhija tvojih vrednot. V kapitalističnih državah mamice pustijo pri varuškah 3mesečne dojenčke in gredo delat - po možnosti deljen delavnik, da jih ves dan ni doma in vidijo svoje otroke samo ob večerih in vikendih. Pa večina teh otrok odraste v normalne ljudi.

Martina8 -> Kako naj se odločim... (15.5.2005 22:37:18)
Odvisno, 8, 12 ur,včasih več. Mogoče me neb tolk "matrali" ker mam bebico. Moj pravi naj se sama odločim,ampak vem da mu ni vseeno..ah ja..:love:

Anonimen -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 7:31:21)
Jaz osebno se ne bi odločila za to službo, ker imam otroka zato, da ga imam in ne zato, da bi se znjim ukvarjala babica. Ona je svoje otroke že vzgojila. Nikoli ne veš, kaj te čaka, mogoče pa se ti čez par let spet ponudi priložnost za boljšo službo, do takrat pa sprejmi tisto drugo.

tesa -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 9:06:44)
Jaz tudi tako mislim kot al bina. Tudi jaz sem imela podobno situacijo, vendar sem se odločila za družino. Veliko mojih prijateljic dela po cele dneve in na žalost se to zelo pozna na otrocih. Ne tako kmalu, vendar odsotnost mame zelo slabo deluje na njihovo psiho, kar se velikokrat pokaže kasneje ko odrastejo. Ne vem no:zmeden2: službo boš mogoče kasneje še dobila, otrok pa bo zrastel brez tvoje bližine ravno v času ko te najbolj potrebuje. Lp:miska:

babylove -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 9:23:29)
Se ne strinjam z izjavo, da odsotnost matere zelo slabo vpliva na otrokovo psiho. Kot prvo: otroka bi čuvala babica, torej bi imel individualno varstvo znotraj družine. Kot drugo pa: ali so potem otroci iz enostarševskih družin psihični zafrustriranci, glede na to, da eden od staršev 'manjka'? Da ne omenim sirot, te bi po navedeni teoriji morale odrasti najmanj v psihopate. Kot sem že napisala - v nekaterih državah je povsem običajno, da gre dojenček v varstvo že pri 3 mesecih, pa te države nimajo zvišane stopnje mentalno motenih ljudi. Vsaka mamica zase ve, kakšna je hierarhija njenih vrednot. V življenju je pač treba sklepati kompromise, ne moremo se zmeraj odločati po glasu srca, ker je dandanes žal vse povezano z denarjem. Sicer pa mamica ni samo mati, ampak ima v življenju tudi druge vloge - in prav zdrava kombinacija vseh vlog jo naredi dober vzor svojemu otroku.

puncica -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 9:31:44)
Tudi jaz sem najprej misla dej sprem tist kar ti je bol všeč, potem pa sem prišla do al bine, pa sem si premisla. prav ima, res je da je otrok bol pomemben kot služba, sicer pa kdo ti garantira da pa ti bo v tej službi všeč in da bodo odnosti med sodelavci taki kot se šika:zmeden2: Pa tud lahko potem še vedno iščeš kej takega kar ti je všeč in mogoče najdeš s bolšim delovnikom.

BigWhale -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 9:32:30)
12 ur bos uzivala v sluzbi? A ti je doma prehudo? ;) Jaz imam srcno rad delo, ki ga opravljam, se posebaj zato, ker je to hkrati moj hobi. Pa grem vseeno rad cimprej domov... ;)

tesa -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 10:02:59)
O pa še kako vpliva na otrokovo psiho. Mati je mati, babica pa babica. Res je, da ko so otroci majhni se tega ne opazi tako, ko pa zrastejo pa jim to pusti posledice. Seveda ne pri vsakem. Odvisno kako je otrok občutljiv in kakšen je po naravi. Sama vidim, kako slabe odnose imam s svojo mamo ravno zaradi tega, ker sem ji zamerila, da jo ni bilo nikoli doma. Ravno tako imam v družini še hujši primer ravno zaradi istega vzroka.Mamila:( In da ne govorim kaj je storila hči moje prijateljice, ravno zato ker njena mama ni imela časa , da bi opazila kaj se dogaja z njo:zmeden: Skratka na otroke zelo upljiva odsotnost matere in tega se premalo zavedamo:(

Anonimen -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 10:08:23)
Lepo je, če lahko človek počne stvari, ki ga osrečujejo in izpopolnjujejo. Praviš, da si želita še dva taka sončka, kot je vajina punči. Iz tega sklepam, da so otroci tvoja največja sreča, ali se morda motim:ups: ? Jaz bi absolutno izbrala tak delavnik, da bi bila čimveč z mojim srčki. Poklic "mama" je zagotovo eden najbolj nesebičnih, delavnik traja 24 ur-petek in svetek:)-, izzivov je ogromno-vsak dan, na vsakem koraku, plača pa je neprecenljiva-sreča in zadovoljstvo naših otrok! Seveda pa lahko tudi ta poklic opravljaš tako kot vsakega drugega-lahko si mu predan z dušo in srcem in se maksimalno trudiš zanj, lahko pa ga opravljaš le zato, ker pač nekaj moraš početi... Pozdravčke, Nojči:sloncek:

babylove -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 10:10:51)
No, če je tako, pol pa mamice raje kar doma ostanite, da ne bodo otroci imeli psihičnih težav. Že pri vzgoji v družinskem krogu (babica)... Bog ne daj, da bi malčka v jasli poslali, potem šele zna bit hudič.

Anonimen -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 10:19:32)
Glej, babylove, drugače je, če je otrok v varstvu normalen delovnik - osem ur - kot pa če je v varstvu cele ljube dneve. A ne moreš tega razumet :zmeden2: Ni potrebe, da bi mame ostajale doma, otrokom je v jaslih in v vrtcu in pri babicah čisto v redu, ampak ena meja pa tudi mora biti. A tebi po osmih urah dela ne paše domov, tja, kjer je "dom"? Meni zelo, komaj čakam, da je konec službe, da dvignem mojega malčka in...ga imam zase...vsaj popoldne, če že drugače ne gre.

BigWhale -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 10:21:09)
Jaz nobeni od babic, kaj sele prababic, ne bi pustil, da vzgaja moje otroke. So vse prevec cudne in nasi pogledi na zivljenje se juhuhu razlikujejo. :) babylove: No, priznati moras, da je vzgoja babice nekaj drugega kot vzgoja starsev.

mamsi -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 10:22:27)
Pregovor pravi, važna je kvaliteta, ne kvantiteta. Torej čas, ki ga preživiš z otrokom, naj bo kvaliteten, če ga že ni veliko. Po drugi strani pa tut več denarja ne pomeni boljšega življenja in družinskih odnosov. To je kočljiv primer, ker služba, ki te "ubija", lahko slabo vpliva tut na tvoj razpoloženje, in posledično na celo družino. Pretirana odsotnost od družine pa tudi. Jaz bi se na tvojem mestu skušala dogovoriti z delodajalcem za zmeren delavnik (mogoče dodatno delo doma, ko otrok spi), in vsaj 2 vikenda na mesec prosta, reden dopust. Če ne, bi resno razmišljala, če bi si poiskala tretjo službo.;)

Anonimen -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 10:37:52)
Službo se lahko potem še kdaj zamenja, če ti sedanja ni všeč. Otrok pa zraste brez tebe. Tisto o kvaliteti in kvantiteti so si pa izmislili karieristi. O tem smo že enkrat debatirali. Spomini moje mame v otroštvo niso prav lepi, so pa nežni tam, kjer se spomni, kako lepo je bilo, ko je bila mama doma. Pa se ni z otroki igrala. Tudi ena lepa oddaja je bila o tem enkrat po TV: soočili sta se mamici, ena doktorica znanosti z več otroki, ki je tudi govorila o tem, da je pomembno, da je mama DOMA, tudi če počne kaj drugega, kot da se igra z otroci. Izrazila se je, tudi če štrika poleg njih, samo da je poleg. Sama zato še nekaj časa ne bo šla v službo, čeprav je bila (in pravi, da še tudi bo, ko bo čas) uspešna poslovna ženska. Pravi, da ob njeni prisotnosti otroci čutijo miren in varen dom. Druga je pa trdila, da je pomembno, da se tiste pol ure, ko si v dnevu z otrokom, z njim intenzivno igraš ali pogovarjaš ali karkoli že počneš. Pa je izpadla prav smešno... Jaz bi se odločila za drugo variento, za 8-urni delovni čas. Začasno. Saj ni nunno, da potem do konca življeja tam ostaneš.

babylove -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 10:51:54)
Res je, da babica ni mama. Zbodla me je izjava, da imajo otroci, ki niso z mamo, psihične posledice. Jaz sem živela samo z mamo, ki je nikoli ni bilo. Podnevi, ponoči, včasih po več dni skupaj. Kadar je prišla po mene v vrtec, so odšli že vsi otroci in vzgojiteljice razen ene, ker nekdo je moral ostati z mano. Vzgajali so me različni ljudje, vsak pač po svoje. Ne morem reči, da sem imela ne vem kako srečno otroštvo, saj sem bila zmeraj sama doma. Pa sem odrasla v normalno, povprečno, psihično uravnoteženo osebo. Sicer pa, če upoštevamo tezo psihičnih težav zaradi mamine odsotnosti, potem ta post ni rešljiv. Ker avtorica pravi, da jo druga služba psihično ubija; torej bo v vsakem primeru nekogaršnja psiha na psu.

Olivija -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 11:03:42)
Živjo, spomnim se, da ko sem bila otrok sem se vedno blazno veselila (vsak dan), da je mami prišla domov. Najprej je bilo to okol 15:00, kasneje ko je delala v Lj pa okoli 16:30, pa tudi ko sem bila večja. Tako,da si ne predstavljam, kako bi bilo, če bi delala cele dneve, ker jaz osebno bi jo blazno pogrešala, pa sem imela svojo omi zelo blizu, večkrat je bila tudi po par mesecev pri nas - ampak to ni isto. Moja druga izkušnja: V Londonu sem delala pri družini, ki je imela 11 mesečno punčko - jasno starša sta delala CELE dneve. Nikol ne bom pozabila, kako se je tamala postavila okol 18 ure k oknu in v solzah čakala svojo mamico in to vsak dan (vikendi niso dost). Evo takrat sem se odločila, da pa svojim otrokom tega ne bom naredila, jih pa raj nimam. Tako, da ravno zaradi tega delam v DU, pa imam tako izobrazbo, ki bi verjetno omogočila ok kariero. Samo, če pogledam svojo punčko, ne bi nikoli zamenjala kariere za njeno srečo. Je pa to moje mnenje, vsaka se mora pa sama zase odločiti. Good luck pri odločitvi. O.

Anonimen -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 11:08:52)
Vse je stvar izbire posameznika. Le da na žalost otrok nima možnosti izbire. Seveda je bolje, da je mami cel dan v službi, kot da je doma vsa tečna in zagrenjena:)-. Zagotovo prisotnost ali odsotnost staršev še kako vpliva na otrokov razvoj. Nihče ne pravi, da kdo drug ne bi vzgajal otroka enako, ali celo bolje od njegovih staršev. Ampak, zakaj potem imeti otroke? Otroci so vendar doživljenjski projekt, v katerega je potrebno vlagat čas, energijo, ljubezen. Ni bolj ustvarjalnega časa v življenju, kot je čas, ki ga preživljamo s svojimi odraščajočimi otroci. Meni bi bilo izredno hudo, če bi vsi ti drobni lepi trenutki, pa pomembne mejnice v otrokovem življenju šle mimo mene, ali bi mi o njih poročali drugi. Še danes mi je malo hudo, ker je moj starejši sinek shodil v vrtcu in me ni bilo zraven:( Mali otroci hodijo zgodaj spat in nam že tako, ob normalnem 8 urnem delavniku, ostane le bore 4,5 urice vsak dan. Več jih vidijo vzgojiteljice, kot me:(:((:(

Jančika_ -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 11:13:50)
Tudi jaz bi se odločila za službo, ki bi mi omogočala več časa z otroki. Mama mojega prijatelja iz Pariza je varuška. Ko sem bila pri njej, je imela v varstvu med drugim deklico, ki so jo starši pripeljali zjutraj ob osmih in zvečer ob šestih prišli po njo - če je bil dober dan. Če ne, so jo pripeljali ob pol osmih in prišli po njo ob osmih zvečer. Punčka je varuški govorila mama:(, čeprav jo je le-ta ves čas opozarjala, da ni...meni se je zdelo grozno.

Gina -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 11:31:26)
Ja, problema današnjih delavnikov ne bomo rešile. Dejstvo je, da je za otroka sigurno zelo pomembno, da je mamica dalj časa doma. Ampak za kakšno ceno? Ali ni mamica tudi človek? Ali mora delati nekaj, kar jo ubija, zato da bo urco ali dve več z otrokom, to je meni padlo v oči? Logično, da nobena od teh dveh služb ni idealna in zihr jo bo slej ko prej zamenjala, ali eno ali drugo. Dandanašnji še ne zaslužimo dovolj, da bi lahko živeli samo iz ene, ponavadi očkove plače, ženska se pa mora odpovedati njej zanimivi službi, zato da očka lahko dela tisto, kar mu paše. Očki pa itak delajo večl kot 8 ur. A mislite da zato, ker je v vseh službah to obveznost...ne ne, večini moških je to hobi. Torej imajo službo + hobi. Samo ženske jim ne smejo težit, ker kao itak delajo za dobro družine. To je en velik absurd. Jaz bi na njenem mestu vzela bolj zanimivo službo, se dogovorila za čim krajši delavnik (najbrž težko zahtevajo, da podpišeš, da boš delala več kot polni delavnik, ker je to protizakonito), poleg tega pa bi imela en zelo resen razgovor z možem o njegovi službi (saj ne more biti bolj pomembna od njene, če pričakuje, da bo hodila v službo, se pravi ne more on zaslužiti dovolj), naj hodi prej domov. Povečini se to da, če le moški hočejo malo hobija na strani pustit. Ne bi vse skrbi za otroka pustila babici. Če teh kompromisov ne bi mogla naredit, potem pa ne vem. Mogoče bi kar doma ostala, ker nekaj delat 8 ur zoprnega, je pa obupno....pa drugo službo poiskala.

Andra -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 13:22:46)
Mene pa najbolj pri vsej stvari moti to, da se o otroku pogovarjate, da je to "doživljenski projekt". :( Meni osebno otrok pomeni največ in za njega sem se pripravljena odpovedat marsičemu. Otrok je živo bitje, ki potrebuje veliko nežnosti, ljubezni... nikakor pa ne projekt!!!

tesa -> Kako naj se odločim... (16.5.2005 13:40:42)
Ponavadi povem svoje mnenje in konec. Ampak mimo tegala ne morem.. Babylove ne se jezit pravjo da po tem rit raste:)- Če dobro prebereš sem napisala, da LAHKO upliva na psiho in ne , da imajo psihične težave. In tudi to, da na vsakega otroka to drugače upliva. Tudi jaz sem dala tako eno hči kot bom sedaj dala sina takoj pri enem letu v jasli. Ampak razlika je, ali prideš ti ob 15.00 po njega in si z njim vsaj nekaj uric na dan. Ali pa pride babica in mu daš ti le poljubček za lahko noč. V tem smislu sem mislila. Vem pa, da je v tem času prekleto težko dobiti takšno službo. Tudi jaz nisem s svojo zadovoljna ampak na srečo imam vsaj delovnik takšen, da sem veliko z otroci in to mi veliko pomeni. Veliko več, kot pa da bi imela veliko plačo, pa bi zvečer svojega otroka videla le spati. Sto ljudi, sto čudi! In naj ima vsak svoje mnjenje, kar je lepo in prav; ne pa da se pluva če nekdo drugače misli. Lp:miska:

Stran: [1] 2 Naslednja stran > >>