|
caillou -> RE: res mi že gre na živce... (6.5.2009 22:04:00)
|
Potem je pa še dejstvo, da mamice nimamo sestavljenega dneva samo iz a) službe in b) otroka, ampak je še kaj zraven, za to pa tudi rabiš svoj čas, nekatere denimo se še izobražujejo, lahko pa je "banalna" stvar, kot so razni opravki na npr. upravni enoti, kuhanje kosila, nabava ali pa čisto simpl - ena kavica s prijateljico.
Vse te zadeve sem jaz počela z otrokoma. Ko se navadiš pit kavo, čebljat s prijateljico in tekat za otroci, ti ni nič več odveč.
No, jaz sem ena tistih, ki je polovični delovni čas izkoristila skoraj do konca in lahko rečem, da je bilo zelo luštno, dokler je trajalo. Otroka nista bila nikdar v vrtcu in če bi lahko še enkrat šla skozi vse, bi šla isto.
Ena stvar mi v teh časih nikoli ne bo jasna in sicer kateremu namenu naj bi vrtec pravzaprav služil? Pa gremo lepo po vrsti: - Socializacija, torej druženje z vrstniki; okej naj bo, ampak še vedno me ne prepriča, da otrok, ki ne obiskuje vrtca, ni socializiran. Ker sem imela čas in voljo sem jih vozila od Poncija do Pilata in sta se imela čas maksimalno socializirat. Tudi po peskovnikih, igralih,...sta si mogla sama izboriti svoj prostor pod soncem. Nič drugače kot v vrtcu.
- Otrok se nauči reda, discipline in nekega pravega življenjskega ritma; tudi to smo dali sami, brez vrtca skozi, sicer spet z veliko volje in energije in rezultat je popolnoma zadovoljiv.
- Otrok se uči pesmic, igric, bere in spoznava knjigice, pleše, poje, riše....; tudi doma smo vse to spoznali in še več, seveda spet z veliko volje in lastnih odrekanj, ki se ti na koncu močno obrestujejo.
In meni vrtec še vedno pomeni samo organizirano varstvo, ko v resnici mama in ata nimata nobene druge alternative, pa čisto nič drugega.
In če je možnost biti z otrokm čim več, se mi zdi tako zelo nespametno to zamuditi. Otroci so naša največja naložba. Za to pa se je treba pošteno truditi.
|
|
|
|