prosim za vaše mnenje

prosim za vaše mnenje (Polna verzija)

Forum >> [Nosečnost] >> Nosečnost in porod

Sporočilo

corfu -> prosim za vaše mnenje (14.5.2005 17:52:58)
Sem totalno zmedena in enostavno ne vem kako bi bilo najboljše. Z mojim sva se začela pogovarjati o drugem otročku. :bravo:Problem pa je nastal v meni.:zmeden2: Določene dni sem tako utrujena in izpraznjena, da po eni strani komaj čakam da bo večji, ker se želim vrniti v službo, med ljudi...Po drugi strani bi rada pa že zanosila, da bi bila majhna razlika in da porodniške sploh ne bi prekinjala, da bi bilo malo razlike, da bi imela kaj od skupnega otroštva. Zaposlena sem v domači firmi, ker se ukvarjam predvsem z zakonodajo in davki, me moti to, da bom komaj na šihtu spet mal na tekočem pa spet porodniška. Tako, da bi rada "odrihtala":ups: te nosečnosti in basta. Po drugi strani pa ne vem, če sem dovolj psihično močna.:zmeden2: Moj pravi naj dobro premislim in se sama odločim. Zdaj pa sprašujem vas mamice, ki imate majhno razliko med otročki, kako je???? Kako shajate, predvsem psihično?:zmeden2: Pa tudi vse tiste, ki nimate majhne razlike, kakšen je vaš pogled na to? Hvala :rozica:

piščanc -> prosim za vaše mnenje (14.5.2005 18:18:40)
jaz sem šla v službo in ko me je spet 'prijelo' sva se odločila še za enega, potrebovala sem službo, delo itd., razlika med njima je 4 leta in res si ne predstavljam kako bi šlo prej. ne telesno, ne psihično. pa ravno v tem času sem se spet naveličala službe :)-, tako da je to pravi odmor. res pa je, da sem imela prvo pri 23. res je vse odvisno od vaju,

corfu -> prosim za vaše mnenje (14.5.2005 20:44:19)
Draga moja. Mojega sina naravnost obožujem, zaradi določenih zapletov in težav je odločitev za drugega toliko težja. Hudo mi je za vse mamice, ki se morajo veliko namatrat, da zanosijo, sicer pa tudi pri meni to ni bilo enostavno, očitno iz mojega besedila nisi razumela konkretnega vprašanja, kolikšen napor predstavlja to mamicam, ki imajo majhno razliko?! Očitno si ti izjemno trdoživa, kajti mislim, da ni mamice, ki se ne bi soočala tudi z travmami in utrujenostjo, kajti naši malčki znajo biti kljub vsemu svojem čaru, lepoti, veselju...tudi velik napor. Res je pride mi dan, ko si želim nazaj v službo(mislim da nisem edina) po drugi strani pa me je že zdaj žalosti, ko bova šla narazen. Glede neodraslosti, mladosti sploh pa neogovornosti pa ne bi imela komentarja, sicer kako me pa sploh lahko sodiš?

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (14.5.2005 21:15:19)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Wahoo RR -> prosim za vaše mnenje (15.5.2005 9:25:28)
Oj Jaz sicer še nimam doma dva otročka...naša je stara zdej dobra dva meseca. Ampak, že od nekdaj si oba želiva kar "enega za drugim"...Sepravi, želim si zanositi nekje konec porodniške ( februarja ) Tako da bom verjetno mogla it še mal delat vmes...ampak delala bom itak samo po 4 ure, ker imam drugače tak delavnik da če delam popoldan - delam do 23-tih...in ne bo šlo... Ok, hotla sem ti to napisat, da se tudi sama spopadam s to mislijo. Pride dan , ko pomislim...uf, a bom zmogla ? Sam sem polna optimizma...in si midva rečeva..ma ja..sej bo šlo. Ne bo lahko, nikakor ne, ampak z željo in voljo se da. Polno vas je, ki imate tudi tako, a ne ? Pa je šlo... Jaz pač več prednosti vidim v tem, da bo majhna razlika - zato sva se tudi tako odločila. Te popolnoma razumem. Premislita...in če ti tudi partner stoji ob strani, uresniči to željo :)

rainbow -> prosim za vaše mnenje (15.5.2005 23:03:22)
Corfu, pozdravljena! absolutno te razumem v tvojem razmišljanju; tudi midva sva se odločila za majhno razliko in je kar takoj uspelo, tako da imava razliko 19 mesecev (no, eni imakjo še manj) kakorkoli, vsaka razlika ima svoje prednosti in slabosti vsekakor je luštno z dvema, ampak vražje naporno; sicer odvisno, kakšen je prvi otrok; nekateri so bolj zahtevni, drugi manj; moja je zelo in ji je težko sprijaznit se, da zdaj ni več edina, ampak se hitro navaja, morda bolje kot, če bi bila starejša; vsekakor pa tudi ona potrebuje veliko pozornosti nujno je tudi, da imaš na začetku pomoč, partner, babice, vse je treba vprečt; jaz sem zdaj po enem mesecu in pol sama z obema, mož je šel v službo, glavna babica varuška pa je zbolela, tako da je treba iskat varuško, ampak zdaj en teden je že minil in sem preživela dobro je tudi, če gre starejši v jasli, to je potem krasno pa pozabi na pospravljeno stanovanje, tudi kuhanje je kak dan bolj tak .... v glavnem, sem verjetno še kaj pozabila, ampak, kakorkoli se bosta odločila, bo prav; žal ti tako ne more bit, ko vidiš tvoja dva angelčka lp:rozica:

Stran: [1]