Anonimen
|
Jaz nisem več julijka, sem pa bila lani. In zdaj,ko berem vaše poste o trebuščkih, mi delate skomine... Ravno lani v tem času sva tudi midva opremljala stanovanje in urejala kuhinjo... Joj, kako je bilo luštno! Vsakega obiska pri ginekologinji sem se tako veselila, da je bilo mojemu že prav smešno. Če pa sem takrat videla mojega malega Davida...
Kar se tiče trebuščkov, so me v začetku junija spraševale, če sem noseča. Baje se mi ni vidlo, zgledalo je pač, kot da sem se samo fejst zredila v rit in boke (sicer sem tudi prej bila precej močne postave). Po porodu so mi povedali, da je bila posteljica na zadnji steni... Kljub temu pa sem imela po celem trebuhu strije :( in te so še danes fejst vidne.
Sama sem dobila rezpredelnico za štetje gibov že v 28. tednu in jo imam še zdaj nalepljeno na vratih najine spalnice. Lep spomin mi je. Večkrat se spomnim, kako nervozna sem bila nekega dne, ko je mali samo 2x pobrcal. Hotela sem že it v bolnico, potem pa ga je moj :love: pobožal in mi dal lupčka na trebušček ter mu rekel, naj že enkrat vstane - in mali je začel skakat, kot da se je zmešalo. 9nebesa
Naj vam še to povem - ker ste tako nestrpne (in vas popolnoma razumem, saj sem tudi jaz bila!) - 2 uri po porodu sem že povedala svojemu porodničarju, da komaj čakam, da bom prišla rodit naslednjega otroka. Moj porod je bil nekaj najlepšega v mojem življenju. Videla sem svoje detece, prvič sem ga vzela v naročje in pocartala, pa še dojila sva se v porodni sobi. Ampak kljub temu me je pa prvi mesec po porodu dajala depresija, ker nisem več bila noseča. Tega ne morem razložit, ampak v avgustu nisem mogla pogledat nosečnice brez da bi se razjokala. :)- Ampak tudi to je minilo in - kaj pa veš, mogoče bom tudi drugo leto spet - julijka!
|
Natisni
