Nasvet prosim

Nasvet prosim (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi

Sporočilo

zajtam -> Nasvet prosim (2.5.2009 22:12:07)
Pozdravljeni! Moram najprej napisati kakšna je situacija. Oba s punco sva stara 24 let. Skupaj sva že slabih šest let, še ne živiva skupaj, ker še punca študira, počasi končuje študij v Lj, jaz sem pa zaposlen v uglednem podjetju na štajerskem koncu. In glede na to da sva že kr dolgo par, sva tako potihem v kratkem planirala, da se bova odselila na svoje,ker doma si ne predstavljava ostat, zaenkrat v najmeniško stanovanje, pogovarjala sva se tudi o tem, da bi lahko počasi imela že kašnega otroka, seveda ko bo punca doštudirala..... pač počasi začela svoje skupno življenje. In pred kakšnim mesecem dni, sva s punco ugotovila da je noseča[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]. Veselje je bilo nepopisno iz najine strani, kar nisva mogla verjet svojim očem. In potem je bila dilema, kako zdaj to povedati mojim in njenim staršem. To nisva nameravala še takoj, vendar je situacija tako nanesla, da sva morala povedati. Moji straši so sprejeli pač tako, še kr z veseljem, vesela, njeni tako tako..... No in ker je ta nosečnost prišla prej kot sva pričakovala, sva se odločila, da staršem poveva, da se namravava preseliti na svoje (da bi živela skupaj s keterimi od staršev si namreč ne moreva predstavljati), v podnajmeniško stanovanje, bliže moji službi, da naj bi se to zgodilo v naslednjih treh mesecih itd. Sledilo je par modrih nasvetov, češ kako bom, da je to drago, zakaj si ne uredim stanovanja doma itd. Podoben odziv je bil pri njenih doma. Le da jih bolj skrbi, kako bo punca končala študij, čeprav dela le še diplomo,... No in zdaj po mesecu dni, ko sva si začela stanovanje iskati in hoditi na oglede pa od najinih staršev poslušava kaj si midva predstavjava, če misliva da je nosečnost in študij in selitev ob enem tako enostavna.Če bova zmogla vse to, da so oni to čisto drugače delali ko so bili v taki situaciji.... Midva sva čist šokirana in ne razumeva v čem je problem. Osebne dohodke imava še kr solidne, nobenih nekih odvečnih obveznosti, punca končuje s študijem, jaz imam zagarantirano službo, punca jo bo še imela po končanem študiju. Selitev se nama tudi ne zdi ne vem kak stres, glede na to, da bova to uredila najkasneje do julija. Rada se imava zelo, veselima se otroka,... Starši pa vsemu tem nasprotujejo, midva pa dobivava občutek manjvrednosti, kot da sva šele začela živeti in pojma nimava o tem in onem itd... V glavnem s punco si želiva začet svoje življenje, si ustvarit dom, v katerem bova vzgajala najninega otroka, brez tega, da bi bila odvisna od koga drugega. Če ostaneva doma pri katerih od staršev nama ne prinese nič manj stroškov kot če greva na svoje, v glavnem ne vidiva nobenih prednosti če ostanev z najinim [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] doma pri njih. Ker ne veva več kaj je prav in kaj ne (ne bi parad tudi koga prizadela z najinim ravnanjem) bi bila vesela vsakega vašega menenja, ali naj starše ubogava, ali naredima po svoje, pač kaj si vi mislite o tem. Ali ima kdo od vas mogoče podobno izkušnjo in kako je zadevo rešil... Hvala že vnaprej!

Anonimen -> RE: Nasvet prosim (2.5.2009 22:14:51)
Naredita točno tako, kot sta si sama začrtala.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]

barika -> RE: Nasvet prosim (2.5.2009 22:19:00)
IZVIRNO SPOROČILO: zajtam Sledilo je par modrih nasvetov, češ kako bom, da je to drago, zakaj si ne uredim stanovanja doma itd. Podoben odziv je bil pri njenih doma. Le da jih bolj skrbi, kako bo punca končala študij, čeprav dela le še diplomo,... čist kamot, bolje na svojem v najemu, kot pa pri starših. Če vama znese plačevati najemnino, takoj v najem. No in zdaj po mesecu dni, ko sva si začela stanovanje iskati in hoditi na oglede pa od najinih staršev poslušava kaj si midva predstavjava, če misliva da je nosečnost in študij in selitev ob enem tako enostavna.Če bova zmogla vse to, da so oni to čisto drugače delali ko so bili v taki situaciji.... v bistvu je, vse se da, če se hoče. Midva sva čist šokirana in ne razumeva v čem je problem. Osebne dohodke imava še kr solidne, nobenih nekih odvečnih obveznosti, punca končuje s študijem, jaz imam zagarantirano službo, punca jo bo še imela po končanem študiju. Selitev se nama tudi ne zdi ne vem kak stres, glede na to, da bova to uredila najkasneje do julija. Rada se imava zelo, veselima se otroka,... Starši pa vsemu tem nasprotujejo, midva pa dobivava občutek manjvrednosti, kot da sva šele začela živeti in pojma nimava o tem in onem itd... problem je v tem, da bi starši radi, da sta doma (in vama bojo solili pamet ob vsaki možni priliki[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]). Verjemi, se da, jaz sem bila še študentka, ko sem zanosila in brez službe, moj dela, pa sma kamot za sebe, otrok tudi ni ne vem kako velik strošek (ni treba vse novo in oh in sploh super), no, zdej sem pa spet noseča, pa še nimam službe (ni časa[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]) in se ne sekirama, pač ni luksuza, je pa blažen mir in ni pametovanja. srečno

špelin@ -> RE: Nasvet prosim (2.5.2009 22:21:08)
IZVIRNO SPOROČILO: zajtam Pozdravljeni! Moram najprej napisati kakšna je situacija. Oba s punco sva stara 24 let. Skupaj sva že slabih šest let, še ne živiva skupaj, ker še punca študira, počasi končuje študij v Lj, jaz sem pa zaposlen v uglednem podjetju na štajerskem koncu. In glede na to da sva že kr dolgo par, sva tako potihem v kratkem planirala, da se bova odselila na svoje,ker doma si ne predstavljava ostat, zaenkrat v najmeniško stanovanje, pogovarjala sva se tudi o tem, da bi lahko počasi imela že kašnega otroka, seveda ko bo punca doštudirala..... pač počasi začela svoje skupno življenje. In pred kakšnim mesecem dni, sva s punco ugotovila da je noseča . Veselje je bilo nepopisno iz najine strani, kar nisva mogla verjet svojim očem. In potem je bila dilema, kako zdaj to povedati mojim in njenim staršem. To nisva nameravala še takoj, vendar je situacija tako nanesla, da sva morala povedati. Moji straši so sprejeli pač tako, še kr z veseljem, vesela, njeni tako tako..... No in ker je ta nosečnost prišla prej kot sva pričakovala, sva se odločila, da staršem poveva, da se namravava preseliti na svoje (da bi živela skupaj s keterimi od staršev si namreč ne moreva predstavljati), v podnajmeniško stanovanje, bliže moji službi, da naj bi se to zgodilo v naslednjih treh mesecih itd. Sledilo je par modrih nasvetov, češ kako bom, da je to drago, zakaj si ne uredim stanovanja doma itd. Podoben odziv je bil pri njenih doma. Le da jih bolj skrbi, kako bo punca končala študij, čeprav dela le še diplomo,... No in zdaj po mesecu dni, ko sva si začela stanovanje iskati in hoditi na oglede pa od najinih staršev poslušava kaj si midva predstavjava, če misliva da je nosečnost in študij in selitev ob enem tako enostavna.Če bova zmogla vse to, da so oni to čisto drugače delali ko so bili v taki situaciji.... Midva sva čist šokirana in ne razumeva v čem je problem. Osebne dohodke imava še kr solidne, nobenih nekih odvečnih obveznosti, punca končuje s študijem, jaz imam zagarantirano službo, punca jo bo še imela po končanem študiju. Selitev se nama tudi ne zdi ne vem kak stres, glede na to, da bova to uredila najkasneje do julija. Rada se imava zelo, veselima se otroka,... Starši pa vsemu tem nasprotujejo, midva pa dobivava občutek manjvrednosti, kot da sva šele začela živeti in pojma nimava o tem in onem itd... V glavnem s punco si želiva začet svoje življenje, si ustvarit dom, v katerem bova vzgajala najninega otroka, brez tega, da bi bila odvisna od koga drugega. Če ostaneva doma pri katerih od staršev nama ne prinese nič manj stroškov kot če greva na svoje, v glavnem ne vidiva nobenih prednosti če ostanev z najinim doma pri njih. Ker ne veva več kaj je prav in kaj ne (ne bi parad tudi koga prizadela z najinim ravnanjem) bi bila vesela vsakega vašega menenja, ali naj starše ubogava, ali naredima po svoje, pač kaj si vi mislite o tem. Ali ima kdo od vas mogoče podobno izkušnjo in kako je zadevo rešil... Hvala že vnaprej! Glede na vse, kar sem v tvojem postu označila modro, se nimata česa bat. Vso srečo in zdravo štručko vama želim. Imejta se tako rada še naprej [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley20.gif[/image] Kar se pa rdečega tiče, vedi, da bosta v vsakem primeru koga prizadela - ampak to je njihov problem in gre bolj za to, da starši težko sprejmejo, da njihov otrok res odrasel in si ustvarja svojo družino, svoje življenje,... Bodo preživeli tudi to [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]

Anonimen -> RE: Nasvet prosim (2.5.2009 22:23:18)
IZVIRNO SPOROČILO: zajtam Ker ne veva več kaj je prav in kaj ne (ne bi parad tudi koga prizadela z najinim ravnanjem) bi bila vesela vsakega vašega menenja, ali naj starše ubogava, ali naredima po svoje, pač kaj si vi mislite o tem. Ali ima kdo od vas mogoče podobno izkušnjo in kako je zadevo rešil... Hvala že vnaprej! če narediš pa svoje, si boš v primeru težav očital LE SEBI in sprejeti boš moral posledice LE SVOJIH dejanj. tudi ti naši nasveti. jih boš vse ubogal ali boš naredil po svoje [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] vidva bosta živela skupaj in ne vajini starši in vidva si bosta naredila tako kot vama paše in ne kot paše vajinim staršem. kaj pa, ko staršev ne bo več? kdo vam bo pa takrat govoril, kaj bi morala naredit? pa kako vam to še vedno ni jasno...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]

Anonimen -> RE: Nasvet prosim (2.5.2009 22:24:49)
je tudi prednost pri življenju pri starših: ko si brez otrok, je ne vidiš,... ampak včasih se zgodi, da moraš kam nujno hitro opravit in nobeden od vaju ne more popaziti na otroka... takrat so starši v bližini zelo dobrodošli (seveda, če se z njimi dobro razumeta). in vsekakor je finančno ugodneje... hitreje prihranita denar, ki bi ga sicer zmetala za najemnino ter se osamosvojita malo kasneje v lastnem stanovanju ali hiški... je pa seveda tudi prednost v osamosvojitvi: sam si gospodar svojega življenja. najemniško stanovanje ali kredit pa je odvisno od situacije na trgu... drugače: ko prihaja otrok oz. ko pride, se stvari urejajo hitreje, ker smo primorani v to. midva sva se odločila za kredit (3-4 leta nazaj)... mi je malo žal, ker sva s kreditom finančno omejena in ga ne moreva kar tako prekiniti kot bi npr. najemniško stanovanje. a po drugi strani bo čez nekaj let nekaj najinega, kar pri najemniškem stanovanju ne bi mogla trditi. vsekakor pa vam želim veliko srečnih skupnih trenutkov![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

Naja31 -> RE: Nasvet prosim (2.5.2009 22:36:31)
Naredita kot si sama želite. Kakor berem po forumih, se večina tistih,kii živijo v hiši pri starših s časoma začne kregati ,tako da je bolje, da sta na svojem. In srečno!!!!!

Splišni -> RE: Nasvet prosim (2.5.2009 22:39:29)
Očitno so vajini starši opravili zelo dobro delo, kar se vzogje svojih otrok tiče, in so vzgojili dva samostojna, zrela človeka. Tako da, ko se bosta odselila na svoje, kar je seveda najboljše za vse skupaj, sem prepričana, da se bodo kmalu sprijaznili, da sta pač ptička odletela z gnezda, in bo vse O.K. Pač rabijo malo časa, da to sprejmejo. To je gotovo tudi zanje velik korak v življenju.

rj1808 -> RE: Nasvet prosim (2.5.2009 22:44:55)
IZVIRNO SPOROČILO: k.tja je tudi prednost pri življenju pri starših: ko si brez otrok, je ne vidiš,... ampak včasih se zgodi, da moraš kam nujno hitro opravit in nobeden od vaju ne more popaziti na otroka... takrat so starši v bližini zelo dobrodošli (seveda, če se z njimi dobro razumeta). in vsekakor je finančno ugodneje... hitreje prihranita denar, ki bi ga sicer zmetala za najemnino ter se osamosvojita malo kasneje v lastnem stanovanju ali hiški... je pa seveda tudi prednost v osamosvojitvi: sam si gospodar svojega življenja. najemniško stanovanje ali kredit pa je odvisno od situacije na trgu drugače: ko prihaja otrok oz. ko pride, se stvari urejajo hitreje, ker smo primorani v to. midva sva se odločila za kredit (3-4 leta nazaj)... mi je malo žal, ker sva s kreditom finančno omejena in ga ne moreva kar tako prekiniti kot bi npr. najemniško stanovanje. a po drugi strani bo čez nekaj let nekaj najinega, kar pri najemniškem stanovanju ne bi mogla trditi. vsekakor pa vam želim veliko srečnih skupnih trenutkov![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Se podpišem!!

zajtam -> RE: Nasvet prosim (2.5.2009 22:53:07)
Za najemniško stanovanje sva se odločila le za dobo enega do dveh let, ko pa bo še en osebni prihodek več, imava pa v planu kupiti nekaj svojega. Korak za korakom.... Drugače pa vsem hvala za nasvete...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Tudi midva se nagibava v to smer, da bova naredila tako kot sva si začrtala, vendar ko poslušaš še druge, ki ti verjetno želijo dobro, pol pa začneš razmišlajti še z njihovega vidika in pol se ti počasi začne.....vsemogoče prepletati po glavi.

Katjusa -> RE: Nasvet prosim (2.5.2009 22:58:14)
poslušajta najprej sebe potem druge, zamere bodo (če bodo) tak al pa tak. uživajte in se veselita tega, da sta lahko skupaj, da se ljubita in da bo vajina ljubezen dobila naraščaj. radi se imejte in poslušajte svoje srce....

Vijoličarka -> RE: Nasvet prosim (2.5.2009 23:15:35)
Tudi če ti drugi iskreno želijo dobro, ni nujno, da je tisto, kar mislijo, da je dobro za vaju, tudi v resnici dobro za vaju. Ker še nista živela skupaj, bo to terjalo precej prilagajanja, morda celo kakšen prepirček in take stvari je bolje opraviti stran od staršev, ki se radi (tudi nehote) vmešajo. V stanovanju, ki ga bosta najela, bosta samostojna, življenje si bosta lahko uredila po svoje, žal mnogi starši zelo radi mislijo, da morajo odrasli otroci živeti natanko tako, kot so si oni zamislili - ponavadi tako, kot so živeli oni sami. Če se torej zavedata, kaj vse bo treba narediti, čemu se bo treba odpovedati, da bosta prišla do lastnega stanovanja in sta to pripravljena tudi uresničiti, je to za vaju najbojša odločitev. Vse se da, če hoče. Morda bo treba več dela, več napora, več varčevanja, vendar bo zato rezultat toliko slajši. Saj se bodo starši navadili. Ker oba še živita doma, je to pač zanju šok. To je tudi velika sprememba v njihovem življenju - gnezdo se jim prazni. In morda potem ne vedo, kaj bi. To je tudi za njih prelomnica.

botrca -> RE: Nasvet prosim (3.5.2009 9:02:19)
Naredita kot sta sama načrtovala, pojdita na svoje če praviš da sta zmožna. S časoma se bodo starši sprijaznili ali pa tudi ne. Nič boljše ne bo če bosta pri njih živela...nikar tega ne počnita, ker boste v par letih v še slabših odnosih, kregat se boste začeli slej ko prej. Zdaj se razumeta, če pa se odločita pri starših živet se bosta posledično vidva začela kregat...govorim iz lastnih izkušenj. Če imata možnost, pojdita na svoje. Pametne nasvete bosta pa še celo življenje poslušala. Tudi naši starši niso vedeli kaj jih čaka, ko so se odločali za enake korake. Kaj češ lepšega: ljubita se, službo imata (punca bo vkratkem dobila), otrok je več kot zaželjen in načrtovan. Pa lepo nosečnost in skupno življenje [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] .

ronja -> RE: Nasvet prosim (3.5.2009 10:09:07)
ali naj starše ubogava, ali naredima po svoje Naredita po svoje. Večini staršev je nekak težko sprejet, da se otroci osamosvajajo (so svetle izjeme, hvalabogu, ampak veliko jih ima te probleme) in ko grejo otroci po svoje in dobijo svoje otroke, je to nekak uradno in takrat jih zvizne. Če bodo prizadeti zato, ker hočeta bit samostojna, potem imajo probleme ONI ne vidva! Za vaju je to normalna pot! Rada se imata, otroka si želita, finance so urejene - kaj naj bi bil torej problem? Uživajta in ne dajta se zapeljat v mnenje, da vama ne bo ratalo - itak da vama bo! Povejta obojim staršem, da jih imata rada, ampak da si želita biti samostojna in da lahko najbolj pomagajo tako, da verjamejo v vaju, da vama bo uspelo in vama dajejo pogum in voljo. To je vse, kar rabita od njih. Mogoče jim bo kapnilo.

tanikaa -> RE: Nasvet prosim (3.5.2009 10:26:37)
IZVIRNO SPOROČILO: Splišni Očitno so vajini starši opravili zelo dobro delo, kar se vzogje svojih otrok tiče, in so vzgojili dva samostojna, zrela človeka. Tako da, ko se bosta odselila na svoje, kar je seveda najboljše za vse skupaj, sem prepričana, da se bodo kmalu sprijaznili, da sta pač ptička odletela z gnezda, in bo vse O.K. Pač rabijo malo časa, da to sprejmejo. To je gotovo tudi zanje velik korak v življenju. Podpis. Osnovo mata dobro. Več ali manj dokončane šole, službe ... dobra osnova za skupno življenje.

tanikaa -> RE: Nasvet prosim (3.5.2009 10:27:33)
IZVIRNO SPOROČILO: ronja ali naj starše ubogava, ali naredima po svoje Naredita po svoje. Večini staršev je nekak težko sprejet, da se otroci osamosvajajo (so svetle izjeme, hvalabogu, ampak veliko jih ima te probleme) in ko grejo otroci po svoje in dobijo svoje otroke, je to nekak uradno in takrat jih zvizne. Če bodo prizadeti zato, ker hočeta bit samostojna, potem imajo probleme ONI ne vidva! Za vaju je to normalna pot! Rada se imata, otroka si želita, finance so urejene - kaj naj bi bil torej problem? Uživajta in ne dajta se zapeljat v mnenje, da vama ne bo ratalo - itak da vama bo! Povejta obojim staršem, da jih imata rada, ampak da si želita biti samostojna in da lahko najbolj pomagajo tako, da verjamejo v vaju, da vama bo uspelo in vama dajejo pogum in voljo. To je vse, kar rabita od njih. Mogoče jim bo kapnilo. Tudi tukaj se podpišem.

bskrle -> RE: Nasvet prosim (3.5.2009 10:44:10)
Vidva mislita dobro, TAko tudi storita.Malo distance s starši ne škodi!

nuala -> RE: Nasvet prosim (3.5.2009 11:05:43)
Meni vse o vajinih starsih pove dejstvo, da niso pokazali pretiranega navdusenja nad novico, da je punca noseca. Ok, mogoce vaju je cas prehitel, vendar bi bilo od dobrih starsev za pricakovat, da vama cestitajo, se razveselijo vajinega veselja in vaju podprejo. Konec koncev sta stara 24 let. Veliko o vasem odnosu pove tudi dejstvo, da si ne predstavljata zivljenja pri enem od starsev. Torej, pojdita na svoje. Poiscita skromnejse stanovanje, da vama bo denar ostal se za kaj drugega ( pa dojencki tudi ne potrebujejo kaksnih luksuznih namestitev ) ter uzivajta v skupnem zivljenju. Seveda se da selit kljub nosecnosti in diplomi, malo discipline, pa bo. Punco pa le spodbujaj, da bo kljub vlogi nosecnice oz. mamice dokoncala studij.

Anonimen -> RE: Nasvet prosim (3.5.2009 11:08:45)
Midva sva čist šokirana in ne razumeva v čem je problem. Verjamem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Ce ni problema, ga je treba pa narest, a ne? Verjetno starsi niso pricakovali, da bosta odsla in da se bo naenkrat njihova popkovina prerezala. Eni to sprejmejo tezje, drugji lazji, nekateri pa to popkovino nategujejo in nategujejo... Sta odrasla in odgovorna cloveka in naredita tocno tako kot se vama zdi prav. Lahko se prilagajata, ampak na koncu ne bo nihce zadovoljen, ne starsi, ne vidva.

Anonimen -> RE: Nasvet prosim (3.5.2009 11:11:01)
Ok, mogoce vaju je cas prehitel, vendar bi bilo od dobrih starsev za pricakovat, da vama cestitajo, se razveselijo vajinega veselja in vaju podprejo. Konec koncev sta stara 24 let. Zakaj bi ju prehitel cas [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. Cez leto ali dve, ko bi punca ze diplomirala, ko bi bila skupaj sedem, osem let, bi se pa vsi sprasevali, kaj je narobe, da pri vseh ze nastetih dejstvih nimata otrok.

zinkazi -> RE: Nasvet prosim (3.5.2009 11:24:23)
Če boste živeli na svojem se boste prilagajali drug drugemu in uskladili vaše interese. Z življenjem pri starših, pa je potrebno sprejeti njihova pravila, pogosto se mora človek odpovedati lastnim željam. Če bosta šla na svoje, bodo oboji nekoliko razočarani, ampak bodo do rojstva [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] to že sprejeli. Če bosta pri starših, bosta v vzgoji, vajinih odnosih ali življenju imela drugačna mnenja, drug način življenja, kot ga imajo starši, starši tega mogoče ne bodo mogli sprejeti, potem bodo ta nesoglasja samo vedno večja in življenje vaše družinice ne bo takšno, kot bi lahko bilo.

matejchykam -> RE: Nasvet prosim (3.5.2009 12:01:09)
Ojla! Nista edina s takšno težavo. Po svojih izkušnjah ti lahko povem, da bo nekaj časa še slišat take pripombe, ko bodo enkrat ugotovil, da vidva to mislita resno, se bodo pa unesli. Tud pri nama je bilo tako, ampak sva se sama hotela poročit in preselit, in je uspel!!! Danes si ne predstavlam, da bi9 živela pri njih ali meni, ker bi se obema zmešal, mava pa enoletno punčko, jest sem pa v zadnjem letniku študija, pa nama vse dobr znese... Tko da vidva sam pogumno, ker sama najbolj vesta, kaj je za vaju dobro!! Držim pesti za vaju!!

tweed -> RE: Nasvet prosim (3.5.2009 12:52:20)
[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] Čestitke za bodoči naraščaj in vso srečo v najemu [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]...

alička -> RE: Nasvet prosim (3.5.2009 12:52:50)
Popolnoma podpiram vajino odločitev. Sama menim, da se morajo otroci slej ko prej "ločiti" odseliti od staršev. Od mojega mama je bila tudi popolnoma paf, ko se je odselil, trajalo je kakšno leto (sploh ni govorila z njim), zdaj pa se imamo super. Radi se obiskujemo, hodimo skupaj na piknike, ampak živimo NARAZEN, kar je bistveno. Mi je pa malo manj jasno zakaj taka medla reakcija ob novici, da bodo dobili vnuke. Nista nepreskrbljena, mladoletna... po napisanem sodeč, sta dve odrasli, odgovorni osebi. Veliko sreče!

Netopirčy81 -> RE: Nasvet prosim (3.5.2009 13:02:54)
IZVIRNO SPOROČILO: Katjusa poslušajta najprej sebe potem druge, zamere bodo (če bodo) tak al pa tak. uživajte in se veselita tega, da sta lahko skupaj, da se ljubita in da bo vajina ljubezen dobila naraščaj. radi se imejte in poslušajte svoje srce.... Se podpišem!!!

Stran: [1] 2 Naslednja stran > >>