BokiMB
|
Naš se je zbujal, ker se mu je enostavno splačalo zbujat.
Vsakič ko je zajamral, je dobil dojko, mamo, cartanje, nošenje, igranje z maminimi lasmi, gnetenje, ščipanje in praskanje mamine kože, brcanje, kotaljenje in prevračanje čez mamo.. skratka, vse sorte stvari je bilo za počet ponoči. In zakaj bi spal, če pa lahko počne vse te prijetne stvari?
Zbujal se je najpogosteje med 5- do 10-krat na noč, nemalokrat tudi več in je bil star že 10 mesecev, ko smo vse nočne aktivnosti ukinili. Dojenje, nošenje, zibanje, vklapljanje zvezdice zaspanke, jemanje ven iz posteljice - vse to smo ponoči črtali.
Bilo je hudo dva tedna, po točno 14 dneh pa je prespal celo noč od 21 do 8 zjutraj brez da bi zajamral. In od takrat tudi naš otrok ve, da je noč za spanje.
Otroku enostavno dajemo mešane signale s tem ko ga ponoči jemljemo iz posteljice in mu ponujamo tisto, kar se počne podnevi. Saj ne more vedeti, kdaj je noč in kdaj je čas za vstajanje, če isto odreagiramo, ko se zbudi zjutraj in ko se zbudi sredi noči.
Mislimo, da mu pomagamo, ko ponoči neprestano interveniramo, v resnici pa ga delamo odvisnega od naše pomoči pri uspavanju in spanju. Na koncu enostavno ne zna več spat, niti če je sam, niti če je kdo poleg.
Ko se spomnim, kako grozno je bilo, ko se je včasih zbujal vsakih 15 minut ali na pol ure, da smo bili že vsi na robu pameti... Sreča, da smo temu naredili konec! :bravo:
Mogoče pri enih mine samo od sebe, ampak mi nismo čakali tako dolgo ;)
|
Natisni
