karamelam
|
Punce, rabim kakšen nasvet, ali pa vsaj malo tolažbe...
Doma mam  ki bo čez 1 t stara 11 mesecev.
Že od rojstva je zelo živahna, spi zelo malo čez dan (ponavadi samo v vozičku) in seveda jo vse zanima. Nekaj časa se ti fino zdi, da je živahen otrok, zdej pa ta njena živahnost ni več tako fajn, saj se je spremenila v svojeglavost. In ker ji seveda ne morem vsega pustiti imam doma eno samo ihtavo vreščanje. Lahko rečem, da imam kar živce in ji poskušam z lepim tonom prigovarjat (čeprav ne razume kaj ji govorim), ampak ona še kar zganja svojo ihto, mene odrine in hoče nekaj, kar jo bolj zanima. Igračke vse ignorira, ne zna se zamotit in teka po stanovanju od ene do druge stvari - predvsem do takih s katerimi bi se lahko poškodovala. Če ne more odpreti predala, se dere, če ne more potegnit trakca izpod ritke, se dere, če jo hočem dat v voziček, se dere, če ji ne dam česa kar hoče , se dere...zadnji teden je eno samo dretje, ki je res že nadležno in se jo sliši po celem bloku. Vse hoče sama: jesti, hoditi kjer ji paše (shodila je pri 9m), jemati stvari... Glede na to, da imam cel kup mamic s katerimi se družim, lahko malo primerjam otroke in vsi so bolj mirni. Ona pa, če vidi otroka na igrišču, kar teče za njim. Ničesar se ne boji. Sicer mi nobena nič ne reče, razen zadnjič, ko je ena rekla: ojoj, a to nas še čaka? Otroškega smeha, tistega od srca mi manjka Saj ne rečem, da se nikoli ne smeji, ampak to je res redkost, pa samo, če jaz pokam frise ali če se npr. žgečkava. Ne vem, ali je to faza, ali se je meni že preveč nabralo ali zarad tega vremena vse skupaj težje prenašam.
Povejte mi kaj mislite, je to samo faza ali je pač tak karakter? Vsega ji ne morem pustiti, sploh pa si ne želim, da bi bila tisti otrok, ki se bo v trgovini po tleh metal. Ima katera kakšen nasvet, kako naj se spopadem s to ihto?
Hvala in LP!
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
,in tako skozi celi dan.Od začetka sem mu skušala lepo povedati,da naj ne joka,za vsako makenkost,ker vsega ne more dobiti.Ampak bolj sem bila prijazna in ga skušala potolažiti bolj je on tulil.Do nekega dne ko sem ga imela vrh glave-zopet je v kuhinji hotel nekaj pa še sam ni vedel kaj,sem mu dala keks
,sem se samo obrnila in odšla iz kuhinje je trajalo še par minut,potem pa je utihnil in prišel v dnevno nasmejan.To sem ponovila parkrat,in zdaj pri 18 mesecih so ti izpadi zelo,zelo redki
.Res pa je da moraš vztrajati pri svojem,da bo videla,da s tem ne doseže nič,pa bo odnehala.Upam da jo bo to čimprej minilo in bosta lahko uživali.
Moja dama je vedno bila bolj samosvoja, zadnji mesec je pa še huje. Mi je pa fascinantno kako lahko pride v sekundi iz užaljenjega dretja v smeh, in spet dretje če ji kaj ne paše
