linči 312
|
 za pridno mamico
zdaj pa še moje vprašanje, zate - pridna mami in za vse ostale, ki imate morda izkušnjo podobno moji in vam je kljub temu dojenje uspelo:
imam deset dni staro punčko doma. celo nosečnost sem bila prepričana, da bom dojila in sploh ne bom potrebovala adaptiranega mleka. tako zelo sem bila prepričana sama vase, da sploh nisem hotela kupiti stekleničke. no tik pred porodom sem se vdala, ampak kupila le takšno za čaj, saj za mleko je naj ne bi potrebovala. kakšna zmota , ugotavljam sedaj.
rodila sem s carskim rezom (pač zaplet med porodom, vendar se je, hvala Bogu, vse dobro končalo). no in tako sem zamudila tisti znameniti in v knjigah tako zelo opevani sesalni refleks, ki naj bi pri novoroječku obstajal prve pol ure po porodu. no v porodnišnici nama dojenje sploh ni šlo. katastrofa. jaz nezavedno sicer, pa vendarle, nervozna, otroček jokav,... v glavnem začaran krog. pa sem si rekla, bo bolje, ko bom doma. in res je bolje. ampak nikakor pa nama ne gre, da bi se samo dojili.
moje dete namreč zelo rada le duda in zaspi, potem pa po dveh urah obupam in dodam mleko. ker sem bila sprva tako zelo utrujena tudi sama, zaradi operacije, sem ponoči dajala le adaptirano mleko. pa sem si rekla da bom pa čez dan dojila, ampak kar ne gre. me namreč tako zelo izčrpa, da sem potem čist izmučena. pa še otrok se mi zdi, da sploh ne dobi kej dosti, ker na koncu je čaen in zahteva še.
v glavnem, sploh ne vem kaj naj naredim. kdaj naj dodajam in koliko (nekako se mi ne zdi, da bi vsak obrok otroka tehtala, kolk je dobil z dojenjem in kolk moram še dodati - kot to počno v porodnišnici)?
povrhu vsega pa zaradi neizmerne želje, da bi otroka dojila, mislim da tavam v začaranem krogu. ko se mi že zdi, da bo steklo, se zopet vse skupaj zaplete in spet pristanemo na adaptiranem mleku. jaz seveda žalostna, ker nama ne gre tako, kot sem si zamislila in predvsem zato, ker ni po "šolsko" - se pravi deset minut dojenja, podremo kupček, in spet deset minut dojenja.
za vse odgovore, že v naprej hvala!
|
Natisni
