roberta -> RE: kako vzgajate otroke,ko jih nekdo udari? (24.4.2009 22:25:25)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Gina Roberta, kako pa bi reagirala, če bi šlo recimo za soseda na igrišču, ki bi se non stop fizično loteval tvojega otroka, ki se mu ne moreš izognit, ga ne moreš zignorirat, se ne družit z njim, niti tvojemu otroku prepovedat druženja, moraš nekako rešit problem, plus da upoštevaš dejstvo, da ne boš neprestani kontrolor tvojemu recimo 5,6,7,8 -letnemu otroku, bo valjda kdaj tudi sam na dvorišču, ne bo tvoj zapornik... kako? On mora znat tudi sam rešit reči. Kako? hm... postaja bolj zapleteno... morda najprej vprašanje, pa se tvoj otrok hoče družiti s tem otrokom, če ga ta non stop fizično maltretira? zgolj sprašujem, ker vsaj običajno otroci od nasilnežov hodijo stran, ne pa k njim (razen če je to edini otrok s katerim se lahko druži preko dneva, potem je možno, da ima raje kak ugriz več, da je le v otrokški družbi). ampak ja, če je sosed in se mu tako res ne da izognit in ja, ga ne moreš kontrolirat nonstop... potem pa je kar zoprno to. jaz bi mojega otroka spodbujala k temu, da si najde kakega drugega prijatelja za igrat na vsakodnevni bazi. k sosedom ga samega gotovo ne bi puščala na obiske, če bi pa ta fant prišel k nam, bi se pogovorila in dogovorila z njim o nekih zadevah, npr. kakšno vedenje se pri naši hiši pričakuje in kakšne so posledice, če se tega ne upošteva (da na primer ne sme več priti k nam en teden)... ne vem no. saj ne pravim, da se otrok ne sme branit. branit ja, ampak ne pa bil nasilen nazaj. pa gremo k primeru, ki ni nemogoč. recimo, da gre za fanta, ki se ne umiri po tem, ko mu "pokažemo svoje". ampak gre po principu stopnjevanja naprej. recimo, da je tako: en fant udari našega fanta po nosu. pa rečemo: ja, kaj še čakaš, pokaži mu in ga daj nazaj. naslednjič bo ta prvi fant našega fanta močno brcnil v trebuh, pa bomo rekli: fant, postavi se zase in ga brcni nazaj! pa bo tretjič in bo prvi fant našega fanta s kolom po glavi, pa bomo rekli: ne bodi no reva, vzemi kol in ga daj nazaj. pa recimo, da naš fant zgreši vrh glave prvega fanta in ga s kolom v uč zadane... kaj bomo potem?! bomo rekli: naš se je samo branil? in brani se lahko tako kot se je on prvi spravil nanj? hm... slaba tolažba. ker je otrok izgubil oko. da ne govorim o tem, kako se bo naš otrok počutil, ko bo videl, kaj je naredil drugemu otroku s tem, ko je bil nasilen do njega, ko bi vendar lahko izbral drugo pot, če bi mu jo kdo pokazal. da ne govorim o tem, da bosta mogoče soseda celo življenje in ga bo ta uč spremljal celo življenje... meni to enostavno ni prav. vem, da šibkejši nastradajo. vem, da so deležni tudi zasmehovanja, da so reve. vem, da niso ta najbolj "kul", pa da tudi dobijo ugriz ali dva več... ampak še vseeno mislim, da bo tak otrok zrasel v bolj strpega človeka, ki bo znal začutit stisko drugega in bo prej ponudil pomoč potrebnemu kot pa tisti, ki se že od dojenčka naprej uči, da se mora postavit zase, pa čeprav to pomeni, da mora izkazati svojo (pre)moč z nasiljem. postavit zase, zame pomeni to, da otrok ve, kaj je prav in kaj ni prav. in da v skladu s tem ravna, pa četudi to pomeni, da ga drugi (običajno le nasilneži) zmerjajo z revo. bo pa prijatelj z ostalimi revami. še bolje... ker se mu ne bo treba bati in mu ne bo treba udarjati "prijateljev". tako je pač moje mnenje. mogoče me bo kdaj to teplo in bom rekla drugače, ampak zdaj ne morem.
|
|
|
|