ronja
|
Na enak nacin, kot ti vztrajas, da nisi ti napisala, da je slaba mama (pa tega se ni direktno nobeden ni napisal, da si rekla) vztrajam na tem, da jaz nisem napisala, da so vse doticne mame posesivne. Sama vztrajas na ponavljanju te neresnice (niti pod razno ne vem zakaj ti to toliko pomeni, se mi pa dozdeva - kar sem ti tudi ze napisala). Zelo mi je zal, da vzdrzujes in utemeljujes razpravo z neresnico. In enako kot si ti odgovorila (posevno citirano zgoraj) in pricakujes, da ti se ne imputira tisto kar ni res, pricakujem, da pokazes dovolj spostovanja do mene kot sogornika in nehas imputirati neresnice meni. Posteno? Pošteno in sem ti že napisala, da če sem narobe razumela, oprosti, meni je zvenelo precej generalno: "In potem se čudimo, od kod vse posesivne mamice..." kar je pisalo pod enim ne prav obsojajočim postom, če bo mala spala, grem pogledat, če najdem. Mene je pač zmotilo to, tako kot tebe to, da zagovarjam ostale mame. Vrni se malo nazaj v debati, pa bos mogoce opazila, da si malo vec kot le to zagovarjala. In morda se tu nekje skriva tudi odgovor, zakaj vztrajas na imputiranju neresnice o tem kaj sem napisala o posesivnosti. In cisti resno - zakaj me ne citiras, ce sem res to napisala? Zamisli, da sedaj jaz vztrajno zacnem pisati v vsakem postu, da si ti napisala, da je slaba mama. In nadaljujem iz posta v post in sem popolnoma gluha za tvoje razlage in za dejansko napisano. No, to mi pa res citiraj, kje sem zagovarjala, da je prav, da jo napadejo. Ves čas pišem samo to, da niso hotele slabega - kar mogoče ni res in imaš ti prav, mogoče pa je res in imam jaz prav - verjetno so pa ene mame take, druge pa drugačne... Ne ograjujem se od njenih stalisc. Trudim se, razumeti jo. Ti si se jasno ogradila od stalisc skupine mamic, se vedno pa govoris, da ih zagovarjas. Kaj torej zagovarjas? Ni čisto tako: tudi ti si dejala, da te je zmotilo njeno napadanje tašče, ker pač ni pripravljena vzeti vnuka in tudi ti praviš, da drugi niso dolžni skrbeti za naše otroke (iz tvojega posta na moje vprašanje, zakaj ti svojega nisi dala več stran). Odg., kaj zagovarjam: to, da če napišeš nekaj ostrih besed na forumu, še ne pomeni, da si zloben, posesiven ali kakorkoli slab. Pač imaš mogoče slab dan, mogoče si prestrašen, mogoče si jezen, mogoče je nekaj tretjega narobe, da pač pretirano reagiraš... To je to, kar zagovarjam. In da ni treba, da te zato vsi ali pa en sam spljuva. Mislim, da je bistvo najinega nerazumevanja to, da ti misliš, da te mame zavestno nalašč grdo pišejo tej punci, zato da bi se same počutile boljše, jaz pa mislim, da so zadaj drugi motivi. Mogoče imaš prav, ne vem. Mislim pa še vedno, da motivi niso tako nizkotni. Sem pa napisala, da ne vem, ali so posesivne ali ne - sploh pa ne vem, ali bodo take postale... Vprasanje, ki ostaja je zakaj je nekaterim to bilo potrebno. Nimam pojma. Kot nimam pojma, zakaj je anonimna tako zelo zamerila tašči, ker noče imet 1 teden njenega otroka. Oboje je precej daleč od mojega razmišljanja in oboje se trudim razumet. Ni rečeno, da mi rata;) Otroku bi bilo tudi lepse, da ciscenje nosa ne traja 5 minut trikrat na dan, temvec po eno minuto 1 krat na dan..... potegni paralelo. Hehe, saj ji čistim nos še manj kot minuto, 1x na dan - kadar je treba oz. kadar smo bolani okoli - če ni potrebe, je ne matram. Seveda ves čas tehtamo: ali bo dojenčku težje, če mu pucam nos ali mu bo težje, če zboli. Če nima zamašenega noska, si rečeš, mala verjetnost, da bo zato zbolel in mu ga ne čistiš vsak dan. Kadar ima zamašen nos, veš, da je boljše zanj, da pač takrat potrpi, pa bo lahko v miru jedel in spal in ne bo zbolel... Ampak je pa prav, da vem, da ji to ni všeč, ker se lahko potem potrudim, da to naredim hitreje, kot si recimo dala primer. Če ne bi vedela, bi jo lahko čisto brezveze predolgo matrala. Tu je isto: mama ima pravico vedet in nič ji ne pomagamo, če rečemo, da otroku tako ne bo nič hudega. Vsekakor so pa doticne pljuvajoce mamice zelo zainteresirane za poucevanje. Vidis kako mnozicno sodelujejo v nekaj malo poglobljeni debati in razmisljajo o temi. Vkljucujejo se s vprasanji, rade bi zvedele kaj vec, rade bi se poucile.... Ne spuscaj doticne mamice na tako nizek mentalni nivo, da ne vedo kaj delajo. To je najlazje, vendar najmanj resnicno. Motivi so dalec bolj kompleksni. mah, za te najine debate moraš imet jeklene živce, da jih bereš . Vse jih pač nimajo, zato še niso nezainteresirane za karkoli, vsaj po moje ne. Tebi pomaga, da to ni iz zlehtnobe ampak iz nevednosti? Ce nekdo klofne tvojega otroka, ti pomaga zavedanje, da to ni bilo iz zlehtnobe, temvec zaradi nevednosti? ja, meni pomaga. Tudi Ronji pomaga, če jo kdaj po nesreči kaj butneva ali karkoli pač, ker ve, da nisva nalašč, ker se ji opravičiva, jo potolaživa... meni ni vseeno, ali me nekdo zanalašč mahne ali po nesreči. Lažje se mi zdi tudi takega človeka naučit, da to ni dobro kot pa nekoga, ki je zloben spreobrnit - tega se ne znam niti lotit. Pomaga celo opicam (so delali poizkuse, ko je morala opica izbrati osebo, ki ji bo natočila sok v kozarec - pri tem je en nalašč polil sok, drugi je to naredil kao ponesreči (da je tako izgledalo). Opica je vedno izbrala osebo, ki je ponesreči polila sok, čeprav ga v nobenem primeru ni dobila). KO sem bila pol leta na berglah zaradi enega pijanega voznika, mi je pomagalo to, da on tega ni naredil nalašč. Bil je blesav, to ja, ni pa me pretepel in tako zlomil noge. To bi mi bilo precej težje, ker bi bila še jezna zraven. tako pa sem lahko vso energijo dala samo v zdravljenje (no, malo sem se jezila na razne babice, ki so mi govorile, kako sem srečna, da sem se tako mlada polomila ). Menis da je izvedljivo, da vsakega od le teh poucis, oni bodo videli, da ni nic hudega in vsi so ziveli lepo in srecno do konca zivljenja.... Verjetno ni izvedljivo, kot ni izvedljivo, da bi nehali uničevat naravo, vseeno pa mislim, da moramo k temu ciljat. Prav o tem govorim. Nikomur ne bi bilo nic hudega, vendar se ne cudi, ce bo naslednjic ta baica potegnila vnucko stran, da se ne bi igrala z ronjo. Otroci vedno hocejo biti del skupine in nocejo izstopati. Se spomnis morda iz OS ko je bil nekdo v razredu, ki je imel usi in zivel v slabsih socijalnih razmerah... bil je outsider. Ce si ga preko sebe poskusal vkljuciti v druzbo, je veljala enacba, ce si z njim nisi z nami in so se te zaceli izogibat... postal si tisti, ki ima rad tiste z usmi in si odpadel iz drube kot knof od gat. Pa ne rabimo se sprenevedat in govorit, jaz nimam taksne izkusnje. Ih bos imela preko hcerke, ko bo zacela hodit v OS. Ja, tu imaš verjetno prav, na to nisem pomislila. Sem v enem drugem primeru, ko so vzgojiteljice grdo gledale, ker sva prišli z Ronjo na vrtčevsko igrišče (kamor naju je povabila njihova ravnatljica, ko sva nesli vlogo, tak da ni bilo, da ne bi nikogar prej vprašala, če lahko). Sva spokali dol, ker jim ni bilo prav in bi lahko ona kasneje naskrala zato - čeprav si je želela igrat s tistimi otroki (zato sva šli tja, ker pozimi na drugih igriščih dopoldne sploh ni otrok). Vem za princip, da če nisi z nami, si proti nam . Ampak vseeno se kdaj da it čez, da te pač sprejmejo kot čudaka, ampak takega bolj simpatičnega, pa še kar nekak gre, mislim nisi ravno kot knof od gat. Ali pa se družiš s čudaki, ti itak nimajo teh problemov. Meni ne bi bilo sporno nic, ce bi ti stopila do babice, pa bi se pozanimala zakaj otroka ne spusti k njim in ji morda razlozila, da to ni nic hudega. Ne preko otrok. Imaš prav, to bi bilo boljše - čeprav bi verjetno bil rezultat isti, če bi bila babica taka, bi naslednjič potegnila vnučko stran, ker ne bi hotela da se igra s tisto od une tazoprne . Meni osebno je nesprejemljivo, da se z otrokom zadrzujem tam, kjer so smeti - fizicne ali mentalne. Potem ne bi mogla nikamor z otroki - smeti so povsod, če ne drugje, pa v smetnjakih! Na vsakem sorodniškem srečanju so tudi ljudje, ki so nestrpni tako ali drugače in potem ne bi mogel nikamor in bi zamudil tudi vse rožice! Pa tudi nismo vedno samo eno ali samo drugo: včasih delamo dobro, drugič delamo narobe - pa to kot sama praviš, ne pomeni, da bi nam morali vzet otroka! To ne gre skupaj! Anonimnina netolerantnost do tašče je ravno taka kot od rrjev do nje! Oboje je smet, pa vendar - otroci so pri enih in drugih in jim je obojim čisto ok, verjetno... In otrok lahko ve, da so to smeti, to pa rožice, pa vendar ne bo samo jadikoval o tem, koliko smeti je okoli. Ve, da vseh pač ne moreš pospravit in se ima vendarle lahko lepo. Zato pa smo starši - da mu pokažemo in povemo, kaj je kaj in kaj se s čim lahko počne.
|