Skrbništvo (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družinska zakonodaja



Sporočilo

vijolica02 -> Skrbništvo (10.4.2009 13:37:49)

Nad situacijo sm že rahlo obupala, zato sm začela razmišljati o naslednji zadevi.
Z očetom svojega otroka sva ločena več kot 10 let. Oče in sin nimata stikov, ker oče tako želi, otrok pa očeta pogreša, v sebi trpi, čeprav naglas tega ne prizna. Stiske se kažejo na različne načine, predvskem pa so vedenjske težave v šoli. V zadnjih 14 dneh ne vem, če je minil dan, da ne bi bilo v šoli kaj narobe. Zadnji klic je bil, da se moram PONOVNO zglasiti v šoli, ker stanje od prejšnjega pogovora ni boljše. Po nasevetu šolske psihologinje, ki je zelo ok hodiva tudi k psihologu.
Danes se mi je utrnila ena misel, ker res ne znam več naprej, da bi se obrnila še na csd. Preko njih sem pred leti hotla z očetom vzpostavit stik z otrokom a se ni odzival na to. Razmišljam, kako bi bilo, če bi otroku določili drugega skrbnika namesto očeta. Ali je to možno, pa ne vem, da se ne bi stvari še bolj zakomplicirale. Še to, oče preživnino plačuje redno.
Za kakršno koli informacijo, nasvet vam bom hvaležna, saj več ne vem, kaj naj storim, saj pogovori, dogovori ne zaležejo.



Anonimen -> RE: Skrbništvo (10.4.2009 15:40:59)

Kar stisne me pri srcu, ko slišim kaj takšnega, da človeku ni mar za lastnega otroka. Koliko pa je star sin? Kaj pa če bi on poskušal kontaktirat očeta? Mogoče se bo potem oče le zamislil, da ne dela prav, ko bo slišal kako ga otrok prosi, da ga potrebuje.



AnciM -> RE: Skrbništvo (10.4.2009 15:43:33)

Ne razumem najbolje, kaj bi dosegla z drugim skrbnikom. Otrok prihaja v najstniška leta, ki je zelo težko obdobje. Otroci podvomijo vase, nikomur ne zaupajo, še najmanj pa sebi. Otrok pogreša očeta in v tem obdobju mu verjetno hodi po glavi nekaj v stilu: Kdo me bo imel rad, če me še oče nima? 

Kaj pa če bi mu poskusila najti prijatelja? Mislim odraslega moškega prijatelja, ki bi z njim počel stvari, ki jih ponavadi počnejo očetje s svojimi sinovi? Ne vem, kaj v stilu veliki brat. Da bi imel otrok nek moški zgled in podporo.



principessablu -> RE: Skrbništvo (10.4.2009 18:14:10)

jaz mislim da po tolikih letih mu tudi oče ne more več pomagati,lahko se zadeva samo še poslabša...mislim,da smo ćisto vsi dali to fazo čez,jaz sem imela veliko ljubezni,oba starša pa sem bila skoz pri psihologu bglavnem bla cel razbojnik...tudi sama dajem nekaj podobnega čez...samo da je obratno,moj ima od prej hčerko,ki je nisva videla že leto in pol,vendar je kriva bivša,ki je nagajala inj nagajala toliko časa dokler moj ni reku dost in zdej ne nagaja več,ker se enostavno ne vidimo...tudi sama se sprašujem kaj naju še čaka ko otrok odraste in ko bo želel imeti stike in vprašanje kaj je ona vse natvezla tamali...no sem se še jaz malo izkašljala...vpiši ga v kake aktivnosti...veliko sreče[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]



Anonimen -> RE: Skrbništvo (10.4.2009 19:58:23)

IZVIRNO SPOROČILO: principessablu

jaz mislim da po tolikih letih mu tudi oče ne more več pomagati,lahko se zadeva samo še poslabša...mislim,da smo ćisto vsi dali to fazo čez,jaz sem imela veliko ljubezni,oba starša pa sem bila skoz pri psihologu bglavnem bla cel razbojnik...tudi sama dajem nekaj podobnega čez...samo da je obratno,moj ima od prej hčerko,ki je nisva videla že leto in pol,vendar je kriva bivša,ki je nagajala inj nagajala toliko časa dokler moj ni reku dost in zdej ne nagaja več,ker se enostavno ne vidimo...tudi sama se sprašujem kaj naju še čaka ko otrok odraste in ko bo želel imeti stike in vprašanje kaj je ona vse natvezla tamali...no sem se še jaz malo izkašljala...vpiši ga v kake aktivnosti...veliko sreče[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]


Ubogi otrok, ki potem nastrada, ker se staršši ne znajo zmenit. Tvoj bi pa se vseen lahko potrudil, da ima z otrokom stike, ker lahko da si bo potem otrok mislil za očeta, da mu je bilo vseeno zanj. Ne sme bit zdaj bivša razlog, da se s hčerkico ne vidite. Sem pa mnenja, da staršu, ki ima svojega otroka resnično rad, ne pade na pamet, da bi prekinil stike z lastnim otrokom...



principessablu -> RE: Skrbništvo (10.4.2009 21:01:57)

sej se je trudil in trudil pa pač ni in ni hotla dati hčerke,10 krat smo bili zmenjeni,si je vzel fraj pa še njegova mama,da bi bili skupaj,pa nič,veš veliko stvari za sabo potegne,od tega da je človek jezen,do tega da si morš zastonj frej vzet v službi ali pa dopust.če ne gre ne gre....je obupal i rekel da se bo vsaj za to družino potrudil,ki jo ima sedaj z menoj,kot pa da se kregamo zaradi bivše,ki ga je prevarala in potem ni mogla sprejet da ima drugo,ker je mislila da je najboljša...ampak hvala vseeno,lp



Kerensa* -> RE: Skrbništvo (11.4.2009 10:23:17)

Žal je tako, da nobenega (ločenega) starša ne moreš prisiliti, da ima stike s svojim otrokom. Zakon mu nalaga kvečjemu plačevanje preživnine, kar pomeni, da za otroka finančno poskrbi (s svoje strani). Četudi so stiki sodno določeni (od ločitve dalje), v končno fazi nihče (tudi sodišče ne) ne more nič. Iz določenih stikov (dnevi, ure) lahko samo spremenijo v "stiki po dogovoru", ampak če dogovora potem ni (ker pač starš stikov ne želi), ga ni. Starševskih pravic zaradi tega ne vzamejo, ker starš s tem (gledano z ene strani) otroku ne škoduje. Gledano je z vidika "kako naj bi škodoval, če ga pa niti ne sliši, kaj šele vidi". Je pa škoda po drugi strani (opisani v zgornjih postih) - psihološka škoda. Tej CSD-ji in sodišča posvečajo premalo pozornosti, saj je ignoranca velikokrat hujša od fizičnega udarca.
Zame tak starš, ki ignorira svojega otroka, sploh ni starš. Plačuje preživnino, da ima mir pred zakonom in to je vse. Starš ni tisti, ki otroka naredi - biološki oče je v tem primeru izključno semenodajalec. Pravi starš, pravi oče pa je tisti, k za otroka skrbi in ga vzgaja (pa kakorkoli že, takorekoč). Pravi starš je tisti, ki otroka pelje k zdravniku, ko je bolan. Pravi starš je tisti, ki otroku pomaga delati domače naloge. Pravi starš je tisti, ki s sinom igra nogomet in ki s hčerko preoblači punčke. In tako dalje, seveda. Oče, omenjen v prvem postu, je torej izključno semenodajalec.
Po drugi strani pa je spet res, da je treba upoštevati njegovo (očetovo) voljo. Od njega je sicer hinavsko in sebično, da ignorira svojega otroka (pozabil ga definitivno ni), vendar ima zagotovo tudi on sam razloge, zakaj z otrokom nima stikov. Kakršnikoli so že, so zame neupravičeni, saj naj bi bil otrok prvi na prioritetni lestvici, pa vendar - tako se je odločil in dokler svoje odločitve ne spremeni, tako tudi bo. Kdo je tukaj na boljšem in kdo na slabšem (in na kateri način), je stvar presoje.
Jaz stikov otroka in očeta v takšnem primeru ne bi forsirala, še manj pa zahtevala. Otroku zagotovo ni lahko, ampak počasi bo dovolj star, da bo stvar sam razumel tako, kot je. Počasi bo sam dojel, da ni on kriv, da je tako. In počasi bo sam dojel, kakšen je njegov biološki oče. Dolgoročno gledano bo otrok na boljšem. Biološki oče bo tisti, katerega bo (morda) nekega dne nekaj kresnilo po betici in bo sam sebi rekel:"Pa čakaj no malo - jaz imam sina!". Sin pa bo (morda) tisti, ki takrat ne bo želel imeti nič z njim.
Vijolica - pusti CSD-je in sodišča tam, kjer so. Ne ukvarjaj se z bivšim možem, temveč se daj raje toliko več in toliko bolj z otrokom. Jaz sama imam 11-letnika in (do pred časom) podobno situacijo in vem, da toliko stari otroci že veliko dojemajo. Z leti bodo samo še bolj. Pomoč psihologa je sicer priporočljiva in zaželjena, v kolikor res ne gre drugače, ampak otroka ob vseh njegovih travmah, za katere praviš, da jih ima zaradi tega, še vlačiti okrog zdravnikov? Tako si on misli, da je z njim nekaj še toliko bolj narobe. Ja, z njim, ne z očetom. Če bi kdo tu moral k psihologu, je oče - da mu psiholog pojasni, kaj pomeni biti oče, če njemu samemu ni jasno.
Ko in če pa se boš nekega dne ponovno spustila v resno zvezo ali poroko ali si ustvarila novo družino in v kolikor bo tvoj novi partner želel posvojiti tvojega sina, pa bo sodišče zelo na tvoji strani. Posvojitve se načeloma zgodijo samo v primeru, ko se s tem strinjata oba starša (če sta živa), a v tem primeru bo sodišče smatralo, da otrok biološkega očeta skorajda nima. In sodišča naj bi delala v prid otrok.
Lahko pa pogledaš tudi z druge strani - ko in če boš imela novo družino, bo tvoj otrok dobil pravega očeta, biološki oče pa (v primeru, da do posvojitve iz kateregakoli razloga ne pride) bo prišel prav (oprostite izrazu) za dedovanje. Otrok je namreč še vedno njegov dedič. Pa naj ima (dolgoročno gledano) vsaj na ta način nekaj od njega, če že po drugi strani nima.
Pusti tako, kot je, Vijolica.



zana21 -> RE: Skrbništvo (11.4.2009 23:08:41)

vijolica a si morda iz Maribora?



Anonimen -> RE: Skrbništvo (11.4.2009 23:13:32)

Kaj pa tvoji starsi?



Pi-kica 1 -> RE: Skrbništvo (12.4.2009 18:47:19)

Sama sva bila s sinom pred leti v podobni situaciji. Bilo je zelo težko. Sin je treniral en moštveni šport in ne moreš si misliti razočaranja, ki ga je doživel, ko očeta ni bilo nikoli na tekmo, čeprav mu je večkrat obljubil. Srce se mi je trgalo in na jok mi je šlo, ko je pogledoval med tekmo na tribuno, njega pa ni bilo tam. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]
Pri nas je bilo še huje, ker je živel v sosednji ulici in sta se občasno videla. Zgodilo se je, da ga je videl na cesti, pa šel na drugo stran ceste, da ga ni rabil srečati.
Moj sin je sedaj odrasel in mislim, da je zadevo predelal. Bila pa so obdobja takega sovraštva do očeta, da me je bila groza, odkod mu taka čustva. Za vse svoje težave je krivil očeta in to, da ga je zapustil, se mu dejansko odpovedal in mu očitno kazal, da ga ne mara.
Danes pravi, da do očeta ne čuti ničesar, tudi sovraštva ne. Zanj enostavno ne obstaja, noče niti slišati zanj. Logično.
Otroku stoj ob strani, drugega nimaš kaj. Če se ti kdaj odpre, mu poskušaj razložiti, da on nikakor ni odgovoren in kriv za to, da njegov oče ne želi stikov z njim. Dajaj mu veliko pozitivnih signalov, čeprav je to v dani situaciji težko, vem. Z drugim skrbnikom pa ne vem, kaj bi rešila. Moj sin je imel moški vzor v mojem očetu, ki ga je imel neizmerno rad in v mojem partnerju, ki je sicer prišel dokaj pozno v njegovo življenje (pri 14. letih), a oče je le en sam. In otrok si želi njegove naklonjenosti.



Stran: [1]