|
petra *k -> RE: Ptujčanke/Ormožanke-2.DEL (18.6.2009 14:14:24)
|
Nagrajeni vojak pretepa občane!
Prebivalce Svetega Tomaža pri Ormožu nadleguje skupina mladeničev, med katerimi je glavni nasilnež vojak Milan Hebar, ki so ga v Slovenski vojski letos odlikovali z medaljo za sodelovanje v mirovni operaciji — Življenje v občini ni več normalno, saj si ljudje ne upajo več priti iz hiš — Hebar je član naših misij v tujini in se spozna na orožje — V zadnjem incidentu je z bratom in kolegom brutalno pretepel dva starejša veterana vojne za Slovenijo — Krajani sprašujejo policiste in vojsko, zakaj ne ukrepajo — Slovenska vojska za nasilnega Hebarja, ki je bil pogojno na prostosti, zdaj pa je v Afganistanu, pravi, da je uspešen pripadnik SV
Sveti Tomaž pri Ormožu, 17. junija
Prebivalci Svetega Tomaža pri Ormožu si ne upajo več priti iz hiš. Nadleguje jih namreč banda mladeničev, ki skoraj vsak teden koga brez razloga pretepe, policisti iz Ormoža, pristojni za njihov okraj, pa očitno ne stopijo na prste razboritežem, morda tudi zato, ker gre za pripadnike Slovenske vojske in ker grozijo z orožjem ter umori. Ljudje samo še čakajo, kdaj bo padla prva smrtna žrtev. Čudijo se, da Slovenska vojska v svojih vrstah sploh potrebuje takšne ljudi in jih povrhu pošilja še v tuje države, kjer gotovo mečejo slabo luč na Slovenijo. Dokončno pa je sodu izbil dno zadnji primer, ko so se trije mladeniči brutalno znesli nad miroljubnima starejšima občanoma in se skoraj eno uro izživljali nad njima.
Groza v občini
Strah pred mladim vojakom Milanom Hebarjem in njegovimi brati ali prijatelji je v omenjeni občini tako velik, da se krajani niso želeli izpostavljati s svojimi imeni. Kljub temu so se zbrali v gostilni, kjer se je zgodil zadnji incident, in z bojaznijo spregovorili o nevarnih sosedih. »Nenehno pretepajo ljudi naokrog. Poznajo jih po vseh gostilnah in diskotekah. Največkrat se na koga spravijo ob vikendih, ko se ga napijejo,« so začeli pripoved. Gre za mladeniče, stare od 20 do 25 let. Kot pravijo, so v trpinčenje občanov vpleteni bratje Hebar iz Rakovcev, ki jim pri dejanjih včasih pomaga še kakšen prijatelj. »Strah nas je. Zvečer si več niti ne upam po cigarete v gostilno, da jih ne bi srečal,« nam je pripovedoval vaščan. Sploh po dogodku, ki se je zgodil v nedeljo, 7. junija.
Tisti dan je Milan Hebar, ki je sicer januarja letos od SV dobil odlikovanje z medaljo za sodelovanje v mirovni operaciji, z bratom Jožetom in prijateljem Marjanom Krancem iz Savcev v gostilni Kostanj pri Svetem Tomažu našel svoji žrtvi. Gre za moška v štiridesetih letih, za katera drugi trdijo, da sta zelo prijazna in miroljubna. »Iskali so prepir. Brez razloga so enega udarili v glavo, zato sta se odločila, da se umakneta. Sedla sta v renault 5 in se zapeljala kakšnih 100 metrov, ko so se zapeljali za njima in ju nato ujeli.«
Brutalni tepež
Noč groze se je za občana, ki sta se v osamosvojitveni vojni, ko so bili mladeniči še v plenicah, borila za svobodno Slovenijo, začela okrog 22.30. Kot so nam povedali drugi – pretepena se zaradi maščevanja nista želela izpostavljati – sta se zaklenila v avto. To pa ni prav nič pomagalo. Vojak in še dva so v roke pograbili kole, ki so jih našli ob cesti, in se najprej spravili na avto: »Grozili so jima, da ju bodo ubili. Nekako jima je uspelo pobegniti do prvega ovinka pri kapelici, tam sta se hotela skriti, a so ju hitro našli. Tam se je začelo. S koli so razbili stekla na obeh straneh in ju tepli po glavi, da sta bila oba povsem razbita. Nato so ju potegnili iz avta in ju zares začeli pretepati. Brcali so ju v glavo, po telesu in tudi skakali po njiju. Vse skupaj se je dogajalo kar dolgo. Eden je sedel v njun avto in se divje vozil naokrog, dokler renault ni zaribal.«
Lahko bi ju tudi ubili, vsaj tako so jima grozili, a ju je na koncu rešila policijska patrulja. »Policisti so enega prijeli, druga dva pa sta pobegnila, a sta krožila okrog, zato so na pomoč poklicali kolege. Vse skupaj je trajalo tako dolgo, da so enega izmed pretepenih šele ob dveh zjutraj odpeljali v bolnišnico na Ptuj. Drugi je sicer odklonil pomoč, ker ni imel potrjene zdravstvene izkaznice in bi moral plačati 3000 evrov za oskrbo, čeprav bi mu reševalci morali pojasniti, da ima osnovno pomoč zastonj. Poslali so ga domov. Kaj pa če bi srečal napadalca, ki sta se medtem skrivala v bližini?« so krajani ogorčeni tudi nad zdravstvenim sistemom. Eden izmed pretepenih ima razbito glavo pa tudi zobe, nos, zlomljeno rebro in želodčne težave, drugi pa je po vsem telesu povsem potolčen, povrhu ima zlomljena tudi štiri rebra in verjetno še pretres možganov. Prve dni po strašnem dogodku ga sosedje sploh niso prepoznali, tako je imel iznakažen obraz.
Odpoved varnostnih organov
Takšni incidenti se nenehno dogajajo tudi po lokalnih diskotekah, so pripovedovali mladi. Ko so krajani začeli pripovedovati podobne zgodbe, kar niso mogli nehati. Natakarice se jih bojijo, ljudje se jim izogibajo, a nič ne pomaga. »Večkrat grozijo, da bo pokalo. Kaj si človek lahko misli, če vojaki Slovenske vojske rečejo, da bo pokalo? Tako je grozil za novo leto, ko je bil na dopustu iz Afganistana.«
Ljudje se bojijo: »Mene je tako strah, da si po temi nikamor ne upam.« Čudijo se, da policija ali vojska nič ne ukrepa. Sploh ker gre za splošno nasilje nad prebivalci. »Policija pride, jih popiše in gre. V Cerkvenjaku so pretepli celo dva policista in varnostnika. Milan je dobil enoletno pogojno kazen, ker je nekoga udaril s kozarcem po glavi. Večkrat grozi, da bo koga zaklal z nožem.«
Krajani so jezni zaradi neukrepanja mož postave in še bolj togotni zaradi odnosa vojske: »Kako ne more tega urediti? Mi si vojake predstavljamo kot ljudi, ki nas branijo pred sovražniki. Vojska je za nas nekaj posebnega. In to so naši slovenski vojaki? Niso navadni uslužbenci, ampak v službi države. Služijo z orožjem. Policisti, ki jih popišejo, vidijo, za koga gre, in bi morali obvestiti vojsko, da bi ukrepala,« se je hudovala vaščanka in dodala: »Ker poznam nekoga iz Ormoža, ki skrbi za kader, sem ga poklicala in mu povedala, kaj se je zgodilo. Rekel mi je, da prvič sliši, da jih policisti niso nič obvestili. Rekla sem mu, da je zdaj obveščen.« Prestrašeni ljudje se sprašujejo: »Kako dolgo nam bodo še grozili in kako dolgo se bomo še spraševali, ali smo varni? Upamo, da bo policija z ustreznimi vojaškimi službami in sodstvom zagotovila varnost ljudi v naši občini.«
Sebastijan Ozmec
|
|
|
|