|
Gina -> RE: NASTOP ZA STARŠE (2.4.2009 17:25:09)
|
Mika, ti govoriš o 6-letnem otroku, ki noče hoditi v glasbeni krožek, tukaj pa govorimo o zelo velikem otroku v 4. razredu, kjer je ples del pouka. Glasbena šola ali karkoli prostovoljnega, nima čisto nobene povezave med rečmi, ki jih moraš nareditiv šoli, ker so del programa in kjer si del neke skupnosti, za katero se potrudiš. Tudi nikjer ne piše, da je bil način, na katerega je učiteljica otroka pripravila zanič ali pravi, ker sploh ne vemo kakšen je bil. Ampak dejstvo je, da če si del skupine in ko gre za skupne interese, pa kjer nekdo, ki mu je ravno tako težko ali še bolj kot tebi, premaga svoj strah in stopi preko njega, ti pa zraven delaš en velik halo in histerijo iz stvari, ni fer, niti ni zdravo zate. So stvari, ki so "moraš". Moraš zjutraj vstati in iti v šolo. Kako čudno, da to veste vse. Čeprav je otrok jokal, ste naredile vse, kar je v vaši moči, da je šel, četudi ste ve same jokale zraven od hudega. Ker je družbeno predpisano, pa še celo kaznivo, če bi se ve strinjale z otrokom. Tukaj pa v šoli ne silijo otroka v nekaj, kar bi bilo res grozno in nemogoče in zanič in niti ni pri tem sam in ne vem kako ekstra izpostavljen... pa vendarle se vam to zdi nekaj drugega kot iti vsak dan v šolo - čeprav ga morda tudi v šolo silite in je "moraš" sistem, čeravno mu ni všeč.
Ja, jaz sem za to, da se ne sili otroka v nekaj, kar mu je strašansko zoprno, pa se ga počasi pripravlja na vse skupaj - tam kjer to gre. Zakaj bi moral v glasbeno, če mu je to zoprno, zakaj bi moral hoditi na šport, če ga to ne veseli, čeravno je probal pa je tudi dober športnik, zakaj bi moral sam v trgovino, če ima še leto dni časa, da se tega nauči, zakaj bi moral kaj vem kam vse? Tega vsega ni treba. Tu bi bilo resnično brez smisla otroka nekaj silit, niti se mi ne zdi primerno. In seveda, če je možno je prav, da se ga počasi in nežno na to pripravlja, kar pa je treba....vse to je fajn in absolutno zagovarjam. Vendar obstajajo reči, kjer se ne more zmišljevat. Če gre v avto, se mora pripet, če je star 4 leta, mora znati sam jesti, če je star 10 let, se mora znati sam obleči in mora znati iti sam v trgovino. Pri šestih letih otrok mora znati biti solidaren s sošolci in z njimi nastopiti 1x na enem nastopu, mora zbrati svoj pogum in preseči svojo tremo. A se sploh zavedate, kakšno veselje mu odvzamete, ko mu onemogočite preseganje treme? Vsakič mu bo težje, vsakič se bo počutil bolj nesposobnega in zanič, ker je taka "reva" v svojih lastnih očeh, ker je nesposoben (zaradi vas, ki ga zavirate) iti preko strahu. Včasih moraš otroka, ki je razvojno zrel za nekaj, v tisto tudi poriniti. To je tvoja starševska vloga. Ne poriniti v stalno obiskovanje glasbene šole ali kaj vem česa, ne govorim o tem, ker tole nima z enim nastopom nobene povezave sploh, mampak ko gre za enkrat nastopati, lepo vas prosim, zaradi tega ne bo imel dolgoročnih psihičnih travm. imel pa jih bo, če se bo zavedal svoje nesposobnosti nekaj narediti, kar vsi ostali zmorejo. In s polno zavestjo govorim, da 6-letnik, kje šele 10-letnik to čist komot zmore...če ne stoji za njim nekdo, ki ga medvedje varuje..ne pred učiteljico... pred samim sabo. Pa da ne bi mislili, večina staršev ne zganja cirkusa zaradi teh reči - prvič ker učiteljice dobro, nežno in prijazno pripravimo otroka na to, drugič tudi zato, ker otroke, ki se bojijo, spodbudijo tudi ostali otroci, ter tretjič zato, ker se večina staršev zaveda tega, kar sem zgoraj napisala, ter otroka ne zavirajo.
|
|
|
|