štorkljica
|
No naš drnjohec spet drnjoha, bom poskusila sedaj napisat še svojo porodno zgodbo. Torej....vse se je začelo 26.4 zvečer, ko sva z mojim ležala na kavču tam ob 22h in se je moja mala že nekaj časa ful premetavala po trebuščeku in kar naenkrat jaz začutim krč, pa potem čez pol ure spet en krč, pa čez pol ure spet in pol jaz mojemu rečem: "Dragi, jaz mam popadke." Moj pa v paniko, bil je namreč v službi (sicer dežuren in je lahko bil čez noč doma). Začne letat gor in dol, kaj če naj sodelavca pokliče da se menja, ker je mislil, da bova zdaj midva takoj letela v P. Jaz pa hladna ko špricer, mu začnem razlagat, da to še ni nič ker so na 30-20 min, No on se malce pomiri nakar čez čas začneo meni popadki se vse boljgostiti, na 10, potem pa 5 min (to je blo okrog 2 ure zjutraj). Moj kliče sodelavca in takoj leti v službo na menjavo. Ampak popadki so se do jutra umirili in midva nisva nikam letela ampak bla lepo doma. No potem je blo 27 več ali manj vse mirno in zvečer spet mene začne šraufat isto. Spet malo čakava kaj bo, ampak popadki spet proti jutru izzvenijo. Potem sem pa mela 28 zjutraj pregled v P in mene v bistvu od ponoči počasi popadki šraufajo na 20 min. Ko me gin pregleda se odloči za sprejem zaradi premalo plodovnice in ker sem bila že 1,5cm odprta. Pa mi reče, da če ponoči ne bom rodila me dajo zjutraj na umetne...še dobro, da sva z mojim vzela potovalko v P, ker najprej nisva nameravala, ampak sva računala, da bova po pregledu šla še na pico. Tako sem potem ostala v P in mela celi dan počasi popadke. Proti večeru pa so se začeli rahlo stopnjevati in ponoči ob 3h so bili že tako hudi, da sem poklicala nočno sestro in ta me je potem pospremila v porodno. Tam so ugotovili, da so popadki dokaj neredni ampak že zelo močni (na 10, 5, 4, 15, 10, 3, 2, 15 min). Babica je rekla, da sem že 2,5 cm odprta in pol me je najprej sklistirala (sploh ni blo hudo9, POTEM MI JE OB 5 H PREDRLA MEHUR, nakar sem končno lahko poklicala dragega...popadki pa so štancali naprej. Moj valda prispe komaj ob 6h, jaz pa celi čas že v totalni agoniji od bolečine, popadki pa še vedno neredni. No ob 6 h je bila tudi menjava babic in takrat se jaz dobila najboljšo babico na svetu! Kako strokovno je nato ona izpeljala moj porod...SVAKA ČAST,KAPO DOL! Malo me je pustila na žogi in ob 6.15 mi je dala umetne popadke zraven, sicer je videla da nisem glih za, ampak me je potem res prijazno prepričala, da je tako bolje, ker pri teh nerednih popadkih bi se znal porod vleči še ure in ure, zame in mojo utrujeno matrnico pa je bolje da je čimprej konec. No in kako prav je imela, umetni popadki sicer niso bili grozni, so pa res pospešili dogajanje in ob 7.18 se je rodila Sofija. Takoj, ko sem jo zagledala na svojem trebuščku, je bila vsa bolečina in trud pozabljena, nič na svetu več ni bilo važno, samo še ona, moja Ajda in moj dragi. Tudi ta porod mi bo ostal v lepem spominu, samo šivi ne No upam, da tekst ne bo predolg in da sem lepo opisala moj življenski dogodek.
|