|
tintara -> RE: december 09 (5.11.2009 22:14:29)
|
No, da se še jaz malo javim. Čakam, da grem lahko še 1x mleko stisnit, pa mam čas.
Torej: naš Vane je vmes staknil eno okužbo in bil v torek precej slab. So mu dali antibiotik in je prijel, tako da ima zdaj spet lepo barvo in je normalno živahen. Miško se je že zredil na 2190g, ampak občasno je hranjen tudi še po sondi. In najpomembnejše: danes sem ga imela prvič v rokah (no, razen dve minutki prvi dan, ko sem bila še na kablih). Sem ga pestovala dve uri in je bilo prav fino. Je vmes lepo spal, pa malo pogledoval naokoli in nato spet spal. Cuker je imel po tem 5,5, kar je super, ampak zraven mu glukoza še ful šiba, tako da stanje še ni normalno, ampak upam, da gremo proti našemu cilju.
Zdaj se nagibajo k temu, da je zadeva dedna in da bo minilo tako, kot je pri Gašperju, samo da bo zaradi nedonošenosti trajalo dlje časa. Radi bi pa tudi Gašperja malo pregledali še, ker obstaja možnost, da se v stresnih situacijah (recimo pred kako operacijo, če je treba biti dalj brez hrane) zadeva ponovi in takrat lahko tudi ogrozi življenje. Torej se bomo še špikali. Ena pikica čaka tudi našega očka, ker sem ga zatožila, da se trese, kadar je fuul lačen.
Ninča: kako je z vami? Držim pesti za Matevža.
Aja, za tabelico. Mi je zoprno, da je naš Vane brez številk. Torej, rojen je bil z 2000 g (je točen v nulo, ane) in 43 cm. Pa rok sem drugače imela 14 decembra, se mi prej ni nikoli zdelo važno, da bi popravljala.
Dnevi sicer minevajo podobno in precej naporno. No, saj čez dan tega ne čutim, ampak zvečer bi pa rada šla prej spat, pa ponavadi ne morem. krog gre takole: črpanje, prekuhavanje, obisk v Lj za celo dopoldne, tam stiskanje mleka, domov po otroka in malo bit z njima, vmes črpanje, prekuhavanje, otroka spat, črpanje, prekuhavanje in padem dol. Imam srečo, da imam ob tem tempu dovolj mleka. Dobra stran je, da se kile topijo. Sem jih do 33 tedna pridelala 6, pa so že zdavnaj vse šle. Že iz porodnišnice sem prišla kilo in pol lažja, kot sem nosečnost zaštartala. Pa sem pol še kilo dol šla, tako da sem že vsaj 2,5 kg v minusu.
Se mi zdi, da sem hotela še nekaj, pa ne vem več kaj. A priznam še nekaj, po eni strani sme vam fovš vaših trebuščkov in vaših težavic, sam če pa pomislim, da bi mogli tudi teh 10 dni še enkrat preživljat (ker zadeva bi bila enaka tudi ob donošenosti) si pa mislim, ah, smo vsaj 10 dni bližje cilju. Ampak vseeno si je težko predstavlčjati, da ne bom nikoli več čutila brc otroka... Vsaj mislim da ostanemo pri treh.
Punce, uživajte v nosečnosti, v plusih in minusih. Tudi za vas bo kamlu konec, kar prekmalu, se t potem zdi.
Uživajte. T
|
|
|
|