|
tintara -> RE: december 09 (1.11.2009 11:01:22)
|
Punce, pozdravljene! Se na hitro malo oglasim in povem, kar pač vem.
Najprej, Ninča, držim pesti tudi za vašega Matevža. Zakaj se mi zdi, da se je najprej govorilo o Matiji? v glavnem, kolikor vidim, (tvojo zgodbo sem šla prebrat) je bolje in svet izgleda že lepši, kajne.
Aja, namen ti imam poslat potem ZS s številko, da bova lahko kontaktirali (po želji seveda), a lahkod abom že pozabila.
OK, hvala za čestitke (to sem tudi malo pokukala, priznam), ostalega pa nisem brala.
Torej, v ponedeljek sem imela pregled pri internistki in zaradi povišanega pritiska me je poslala na pregled oz sprejem v porodnišnico, predvsem da bi preverili pretoke do otroka. Tam totalna gužva, sem čakala na CTG ene 6 ur, vmes pa sem si privoščila en muffin. Napaka.
Pritisk je bil tam precej boljši in so me samo preventivno še poslali na UZ, kjer pa se je pokazalo, da enih pretokov do otroka sploh ni več, ter da je plodovnice zelo malo. Sledi sprejem in obvestilo, da bomo morda naslednji dan rodili. Aja, ocena teže iz UZ je 1500g, in zahiran otrok. Kriza, mene je pobiralo.
Ko pride n aobisk mož (zadnje pol ure obiskov) sva šla sedet pred dvigalo in medtem so me panično iskali da je treba že kar rodit. No, prav zelo se niso potrudili, ker jim niti do dvigal ni uspelo pridet. Me je pa sestra potem nazjala, kam da sem šla. In sploh sva se dobro zsatopili, ker sta mi dve dajali dvojna navodila in sem upoštevala navodila prijaznejše. Pa to ej druga zgodba.
Ok, zakaj ste pili? Zdaj bo treba čakat na operacijo, zakaj ste jedli (en bogi muffin čez cel dan). Ajde, sledi britje in čakanje da mineta dve uri od pitja. Pa potem še ena ura in pol do smene. Ajde, so bili vsaj spočiti. Meni so sam švigale misli, ocena teže je kamot napačna, samo v katero smer??? Kaj če ima komaj kilo??? Kaj bo z njim???
Ko se zbudim, pa same lepe novice. Otrok ima 2000 gramov, mož mi ga pokaže na sliki (kolikor sem videla), diha sam, ... Vse ok, skratka. Odlično, a prelepo, da bi bilo res. Aja, pozabili so mi povedati, da je fant. Tako da nisem vedela, kaj imamo, samo težo sem vedela.
Naslednji dan vse še lepše, mi ga prinesejo malo pokazat v intenzivno, ga pestujem in veleumno izjavim: kako je majhen in kosmat. Pa seveda, kako se pa to sploh prime, tako majhno štručko? Sestra pravi, da bo še kak dan na opazovanju, nato gre k meni. Odlično.
Potem pa se je začela zgodba z našim sladkorjem. Nekako se ga ne da uredit (ponavadi gre za probelm dneva ali dveh, pri nas se vleče). In ugotovitev. Očitno gre za neko dedno zadevo (Gašper je imel namreč čisto enak potek zgodbe, čeprav je bil donošen), ki morda napade le fantke (nadja problemov ni imela). Zelo verjetno gre za enkratno zadevo ob rojstvu, samo traja, da se uredi, nato je pa vse življenje ok. No, vedno obstaja kak dvom, a ga zdravnica zavrača in pravi: če je bilo prvič tako, bo tudi tokrat tako, edino zaradi nedonošenosti se lahko nekaj dalj vleče (pri gašperu se je prbl en teden). In sklep: tudi če bi bil donošen, bi se zgodilo enako. Izloča preveč inzulina, torej gre za antisladkorno.
Torej, trenutno je še na glukozi (preecj), so pa včeraj se uredili vrednosti in so mi odvzeli en dodatek za v mleko. Danes je sladkor še vedno OK, kako bo, bomo videli. Prepričana sem, da bo sladkor še padel, a tudi, da se bo vse uredilo.
Ja, domov sem šla, ker pogrešam otroka. Bili smo ciganska družina na 4 koncih, zdaj smo samo še na dveh. Upam, da se čez kak teden pridružim Vanetu nazaj in nato greva skupaj domov.
Meni presotaja črpanje mleka in počivanje ter obsikovanje, ter ..... dela 100x več kot v službi, zato se ne bom veliko oglašala. Bolj prek SMS in Shopgirl. Hvala za vez, Shopgirl.
Takole, malo več za prebrat, morda vas zanima, morda ne. Se slišimo. Ostale držite se in brez presenčenj naprej, prav!!!
Blondy, drži se!!!!
LP, T
|
|
|
|