Ne vem, kje se me glava drži (Polna verzija)

Forum >> [Družinsko življenje] >> Naš vsakdan



Sporočilo

PIAF -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 10:43:42)

Pozdravljene punce!
Moram se nekomu izpovedat, pa če me samo poslušate, mi je to v zadovoljstvo.
Meša se mi že od vseh obveznosti, ki jih imam. Ne vem, kako ve to usklajujete...ali si znate bolje organizirati svoj čas, da vse zmorete ali v čem je problem, več nimam pojma.
Meni je dan tako kratek in tako malo naredim, kar bi vse morala...Zdi se mi, da je vso breme dela in razmišljanja na meni.
Kar se tiče otroka, imam res razvajenega 8-mesečnika, ki je nonštop tečen in samo sitnari (bil bi skozi na rokah ali na zizi), sem že razmišljala, da bi nehala dojiti, pa čeprav dojim le še zjutraj, zvečer in ponoči. Če ga dam v stajico, se zamoti za 5 minut in že sili ven, če ga dam na tla, enako, potem se obrača in se začne jokati takoj, ko kaj sam ne more. Zato greva (če ne spi) vedno dopoldan ven in sva dolgo zunaj, saj je le na sprehodu miren in se jaz malo sprostim.
Potem pa so tu obveznosti. Za vse račune, položnice skrbim sama, da jih plačam, odložim v fascikel in vodim evidenco denarja. Perilo pranje, obešanje in likanje (česar ni malo) vse je na meni. Zlaganje in pospravljanje omar, pa ostalo čiščenje, kje še je kuhanje, ki sem ga prav zasovražila. Rada sem kuhala in to zelo, zdaj pa ne več. Kuham za mojega moža posebej, pa za otroka posebej, včasih mi enostavno ne znese in mu potem dam kar Alete ali Hippovo kašico. Na vse moram jaz misliti, on hodi le v službo. Potem pa pride domov in ponavadi kam gremo in je tu spet večer, ko dam malega spat in padem sama v posteljo, ker mi zvečer ni za nič. Vedno moram jaz malega oblečt in za njega pripravit zraven nahrbtnik. Potem pa so tu očitki, če slučajno kaj pozabim, kar se zgodi in potem vprašanja: tisto si mi že zlikala, bi imel oblečeno itd....Jaz znorim, ker ne morem več! Vem, da mi boste rekle, da naj delo porazdelim z možem in mu naj povem, da naj kar sam naredi, če mu kaj ne paše - to vseee sem že tisočkrat ponovila, a me znova in znova opomni in s tem prizadene. Pa sva v laseh!
Ne vem, kako si ve čas razporedite? Jaz npr. zjutraj vstanem, malega previjem, nahranim, pa sebe in se z njim še igram, dokler ne zaspi okrog devetih in spi uro ali dve. Med tem časom grem pripravit kosilo. Potem se najeva in oblečeva za ven, sva zunaj dve uri npr. od dvanajstih do dveh, potem pa na hitro skuham do konca, ker mož pride ob treh domov. Kdaj pa naj delam ostale stvari? Na internetu že nisem bila lep čas, danes sem šla po dolgem času malo na RR, da se vam izpovem. Imam pa kupe perila, neposesano....skratka katastrofa. Zase pa sploh nimam časa, da bi se malo uredila, kaj šele pospravila omaro. Čez vikend smo skozi zunaj, ker je lepo, potem pa ni časa za delo doma.
Kaj šele bo, ko bom šla v službo?

zdaj gremo čez nekaj dni na Bled za par dni. Spet moram vse jaz pripravit in mislit, kaj moramo vzeti zraven. Prvič grem z otrokom nekam in vem, da bom sto stvari pozabila.

Čisto sem že na koncu in slabe volje, ker enostavno ne zmorem vsega. Zdi se mi, da drugi vse postorijo, jaz pa tega nisem sposobna! Okna že nisem čistila sto let, kaj šele kakšna pomladna generalka, ne vem, kdaj bo na vrsti. Pa to kuhanje...bljak!

Morala sem se izpovedati, drugače mi bo razneslo glavo. Včasih zato tudi jočem, ker bi rada kaj naredila, potem pa mi mali sitnari in izgobim nadzor nad sabo. Hudo je.

Pozdrav!
Piaf



Anonimen -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 10:50:34)

Zato pa meni takoooo paše da sem šla po enem letu v službo. Ker sem začela zgubljat voljo do življenja, ki jo imam sicer - verjemi - za izvoz! Te čisto razumem, ker je bilo pri nas popolnoma isto!



miša1 -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 10:51:02)

Zelo na kratko:
Če imaš možnost, si omisli gospodinjsko pomočnico.



Tjula -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 10:51:51)

Piaf, načenjaš problem, ki ga imamo vse mamice. Stalna bitka s časom. To je bil zame največji šok po porodu in je še zdaj, čeprav je hčera stara že 4 leta in je precej samostojna. Kar naprej je treba nekoga pedenat, časa zase pa nobenega. Shit je, če ti mož nič ne pomaga - pri nas ni tega problema, delo je relativno enakomerno razporejeno. MOj nasvet, takole na prvo žogo, bi bil: nekajkrat enostavno "pozabi" oprat, zlikat, skuhat, ko greste na Bled, "pozabi" vzeti s seboj nekaj moževih stvari ... morda ga bo potem, ko mu bo zmanjkalo čistih nogavic in gat, streznilo. In če rabiš čas zase: simple: ko pride mož iz službe, mu predaj otroka in skidaj ven. Brez vprašanja. Pojdi k frizerju, v shopping, na kofe, kar pač rabiš. In mu mirno razloži, da imaš tudi ti svoje življenje. Za 8-mesečnega bo pa menda znal poskrbeti, saj ni več nonstop na joški.



corfu -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 10:54:33)

Kako sta pa z možem prej, pred prihodom :duda:, si bila tudi za vse sama?
Težko ti svetuje, poišči si pomoč, mogoče kakšno punco preko študentskega servisa, pa ti pride, ne vem dvakrat na teden, ti malo polika , pobriše prah, pa boš ti bolj sproščena in zadovoljna, ker boš imela počiščeno, to pa ko si slabe volje vplivaš s negativno energijo na moža in na :duda:, pa škoda...razmisli, kaj se ti bolj splača



ciciban -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 10:59:30)

Zakaj pa dovolis,da je tako?
Ti poskrbi zase in za otroka-ce ne pospravis stanovanja vsak dan-nic za to-ocitno ga ne bo nihce namesto tebe.Bos ze pospravila,ko bos imela cas za to.Pravis,da greste na oddih-spakiraj zase in za otroka...moz je dovol star,da poskrbi zase.Vedeti moras,da nisi nikomur sluzkinja-ce te otrok tokliko izmuci,naj si moz sam pripravi kosilo...Kje pa pise da ga mora cakati na mizi,ko pride domol?!
Uzivaj v porodniski trenutke z otrockom in se ne obremenjuj s tem kaj je narejeno in kaj ni!Ce pa moza kaj moti,pa naj prime,pa sam naredi
lp



spelaz -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 11:00:46)

Ja, se strinjam s Piaf, je kar naporen poklic mame. Poleg tega pa moramo biti se gospodinje, zene in hodit v sluzbo. Pri nas ni kaj dosti drugace, razen, da imava z mozem svojo firmo in skoraj cele dneve dela. Je pac treba prezivet, ker ti nobeden ne da place. Tako, da moram poleg vseh nastetih stvari, ki jih pocnemo zenske, se skrbeti, da v firmi vse stima. No, moz le najde nekaj casa za naju, ampak vmes mora se na tenis, pa na kako pijaco s kolegi... Jaz pa lepo cel dan s tamalim in ga trogam naokoli, kamorkoli ze grem.

Pa sem se sprijaznila, kaj ces. Prijateljice rade vidijo Jana in ga zmeri vzamem sabo, me vsaj malo razbremenijo. Sem pa vesela, da ni zahteven otrok in je pri 9 mesecih zelo priden in se vecinoma sam igra in zamoti.

Tako, uzivajte v vlogi mame. Vzemite pa si cas zase!!!! Kdaj ni treba skuhat in pojdite ven jest, tamalemu pa kar kak frutek, saj ga ne bo konec.

V naslednjem zivljenju (ce obstaja) pa upam, da bom moski :zmeden:.

Zdaj pa neprej delat: racune pisat, tamalega previt, pa se perilo obesit. Dolgcas pa res ni. :bravo::bravo::bravo:



NinKa -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 11:03:08)

Jaz te razumem,
iz pisanja sodeč tut ti nimaš dobene babice v bližini, kam bi lahko malega oddala.

Probaj si nekako zorgnizirat dan...malega navadi malo na tvoj tempo življenja.. prvi teden o kričanje ...pol pa bo šlo....al pa malega vključi v določena opravila, ki jih imaš. Recimo, po moje se pri 8 mesecih že plazi po vseh štirih...naj ti pomaga posesat....al pa naj ti pomaga obešat perilo (daj mu 2 klupi v roke pa se bo igral), al pače zlagaš perilo mu daj kako nezlikano pleničko v roke pa jo malo pretresi da se bo migala in to je blo za našega največja ah in oh zadevca.

Glej jaz sem svoj dan sestavila nekako tako...zjutraj se z :love: zbudiva skupaj pozajtrkujeva, pol gre v službo jaz pa učit za kaki 2 urci. Ob 8-9h se mali zbudi...pojeva jogurt in greva ven na sprehod...ko prideva nazaj se mali malo igra al pa tečka,razmetava al karkoli...jaz pa kuham kosilo...jemo skupaj vsi trije, ker mož lahko gre iz službe za kako urco in ker je do njegove službe 5 minut z avtom je zlo dobro. Mali gre po kosilu za 2 uri spat. V tem času jaz uredim pomivalni stroj, pralni stroj, zložim perilo....vglavnem gospodinjska dela. Pa malo se običajno vležem....ob 15h se zbudi, malo gledava pred 16h risanke, pol pa že počasi mož pride domov. In pol al gremo v trgovino, al gresta na sprehod....vglavnem je z atijem. Ob 20h pa gre spat.

Tak tempo ima že skoraj od 9 meseca, ko je začel z nama papat kosila. Čeprav sem tut jaz velikokrat zmučena, ker 16 mesečnik ni v vrtcu (gre sept.)in ker me ne posluša in dela kar se njemu zazdi (kabli, telefoni, štekdoze,....)to pije živce... je pa tut res, da ni naloga tvojega :love: da je sam v službi, ampak da tu malo pomaga, če drugega ne, da :duda: čuva.

Aja, glede dopusta pa...jaz si zmerom preden kam gremo za več kot 3 dni naredim seznam na listu, pol pa sam prečtrtam kaj sem že spakirala.

Glede dnevnih pakiranj v nahrbtnik...jaz mam nivejinega spakiranega zmerom 4 plenice, mali paket robkov, ena mala tuba kremice za ritko, 2 bodija, ene hlače. To je zmerom, tako, da ne rabim vsakič ko kam gremo razmišljat na nahrbtnik. Ker ko še tega nisem imela tako, sem zmerom kaj pozabila....


Joj sem se razpisala....

:sloncek::kuza::sloncek:



PIAF -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 11:12:27)

Vam kar povem, da mu gre vse v nos, če že grem v trgovino po nakup, nos viha, kaj šele, da bi šla zase kaj kupit. Včeraj sva se sprla, ker sem rekla, da bom šla v solarij. On je totalno proti solariju (ti pa tvoj solarij!) predvsem, ker je zanj to vstran vržen denar. Pa sem rekla, da bom šla, če njemu paše ali ne, ker ne bom tako bela hodila po Bledu in še občutljivo kožo imam. Sva se skregala, da zvečer nisva spregovorila niti besede!
Če kaj pozabim, pa sem pozabljiva in bi morala k zdravniku! Tako je to pri njem. Ko pa on pozabi, pa reče: uh, jaz se pa s tabo sploh ne morem primerjat!
prizadene me in rada bi bila bolj flegma in šla mimo teh stvari ter naredila po svoje, pa ne znam, ne morem, nisem sposobna! Premalo sem samozavestna očitno, on pa mi jo še bolj spodbija!
Da bi si nabavila pomočnico? Sramota za celo škofijo! Da bi on moral reči, da njegova žena ne zmore vsega in da imamo pomočnico?! Menda bi se pogreznil v zemljo od sramu!




bini -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 11:14:32)

kot vidiš nas je več v podobni situaciji..
jaz sem se odločila takole:
- kadar možiček predolgo ignorira moje obveznosti, popenim do tiste mere, da se kar mal prestraši in potem mi pridno pomaga vsaj kak teden (potem ponovim vajo ;).
- velik bolj ignoriram umazanijo in razmetanost.. tud mi nimamo pomladanskih čiščenj ampak bolj občasna (ponavadi takrat ko kake 'high' obiske pričakujemo, hehe - še dobr da jih ni velik).
- hčerko skušam zamotiti z nenavadnimi stvarmi (lonci, posode, čajne škatlice ipd.) in ti povem da palijo velik boljš kot njene igrače.
- vsaj 1krat na mesec si vzamem čas zase in grem ven s kolegico za cca 3 ure... večkrat na teden pa po 1 urco na telovadbo, al pa samo v naravo na sprehod - takrat ima da je očka glavni, sej je mala tud njegova .. ni res??

le pogumno, vse bo kul :love:



Pajaca -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 11:14:50)

Prvo kar je je to da 8mesečnik lahko je vse kar je tvoj mož in ti!!!(pustmo tiste z alergijami). Pa maš že pol manj kuhanja. Če je tečen pa siten naj se pa mal dere, nobenmu ni nikol škodlo če se je mal joku pa sitnaru.

Midva sva si delo razdelila. On kuha, sesa, okna puca, jaz likam, pomijem po kosilu in brišem prah. Če je kaj večjega narediva sproti al pa tko na hit, saj ne rabiš veliko časa za kopalnico spucat al pa omarce v kuhni, 15min pa je. Pa vsak za sabo pospravlja pa je rešeno.

Za tamalo skrbiva oba. Previje jo tisti ki ima čas ali je pač zraven nje. Tle ni pr nas problem

Kar se tiče pa jamranja, brez pomena, zakaj pa. Pa če kdaj ni speglan, pa pometen al pa prah pobrisan, ma briga me, sam da smo bli zuni pa se mel fino.

Kok boš pa jamrala ko boš v službi???? Ma dej brez veze, sam škoda živcev. Mal razdelta delo pa bo. Pa pejd kdaj zvečer ven, pa pozabi na vse, pa boš prec boljš volje.

Pa ne reč da ne vem kako je ko je vse na teb. Mam mojga že od decembra na berglah, pa vse sfolgamo. Ni ravno tip top, pa s tal tud ne bi jedla, pa kaj.

Vse se da, sam če se če!



spelaz -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 11:19:01)

Tudi moj ima vcasih izpade, ce kaj pozabim. Vcasih sem se sekirala, zdaj pa mu lepo recem, da bi lahko tudi on kaj s seboj vzel. Tudi ko mu kdaj spakiram in nima s seboj tega kar bi si on zelel, je bil cel hudic. Ampak je ugotovil, da je bolje, da si sam pripravlja stvari. Nekajkrat je ze uspel. Moras enostavno preslisati njegove besede in zaljivke.Vem,da te prizadane in vzdigne, ampak se sama sebe kontroliraj. Zavdaj se, da si super zenska in mama, da se trudis po najboljsih moceh in da je povsem clovesko kdaj kaj pozabiti ali ne narediti. Drugace pa mu daj otroka in pojdi za pol dneva ali cel dan kam in naj on obcuti kako je imeti tisoc stvari v glavi. Naj mu nos pade, se bo pac moral znajti, mogoce se bo pa potem zavedal, kako ti je. Ampak to so moski ...



Jančika_ -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 11:20:15)

Tvoj mož je odrasel človek, ki ne potrebuje "mame", da mu bo prala in likala. Če ti pereš, naj on zlika ali zloži cote, saj ima dve roki, a ne. Res je v službi, ampak tudi ti medtem ne ležiš doma na tleh in se praskaš.

Mogoče si omisli kako gospo ali študentko, da ti pride dvakrat na mesec malo bolj natančno počistit, pa okna umit itd. To ni tak hud strošek, sploh glede na to, da si s tem plačaš malo miru.

Hrano lahko vzameš v kakšnem vrtcu ali šoli, greš tja iskat kosilo z menažko v okviru vajinega sprehoda, pa je.

Tole z računi bo šlo lažje, če si boš omislila Klik ali Abanet ali pač katerikoli internetni sistem plačevanja, odvisno od banke. Prihrani še pa še časa.

Želim ti, da zbereš pogum za kakšno spremembo. Saj veš, če so stvari prepuščene same sebi, grejo rade na slabše...



pegy -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 11:49:29)


Ja vsem nam je težko ,pa bi ti rada nekaj povedala zapomni si da si na porodniški ,zato da boš ves dragoceni čas porabila za svojega otročka in ne za domača opravila,pa še plačana si.
Ko boš pa v službi bo pa veliko bolje.:bravo:
:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:



cukrmali -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 11:58:22)

Pri nas je edino delo, ki je izkljucno moje - likanje. Drugo vse znava oba, pospravljat, kuhat, prat cunje, sesat, rihtat otroka, barvat balkonsko ograjo, prat avte, zalivat roze... Tudi pri nas mamo 8 mesecnika, ki ga moj dragi veckrat previje in preoblece - med vikendom sploh vecinoma on, pa tudi v pidzamo veckrat na teden, pa tudi nahrani ga, zdaj ko ze skoraj vse je. Pa igra se ful dostkrat z njim in mu bere knjigice. Skuham sicer vecinom jaz, zdaj ko sem se doma, prej pa kdor je prej prisel iz sluzbe. Pa prej kot ob 18h mojega ni nikoli domov. vcasih se zgodi, da mi zmanjka casa - pac, ko pride domov, recem, ni se nic kosila ves, ni blo casa, sem se mogla cel popoldne igrat z malim, in pol on neki nahitro pripravi, al pa prevzame malega in jaz kaj skuham. Al pa vzamemo kaksen golaz ali juhco iz skrinje - take stvari se zmeri splaca skuhat vsaj za dvakrat. Kuhinjo potem pospravi eden, drugi pa rihta otroka za spat. Pospravljeno mamo tako tako, dnevna je itak polna igrac, vrata od spalnice zaprem, da ne vidim razmetanih postelj, pa tudi - razmetane se boljse zracijo! Okna pomijemo dvakrat na leto, zdelje bo treba, ker se ze skoraj ne vidi ven. Sesa ful rad on, pa tudi pomije kopalnico. Jaz pa rada pospravljam omare, brisem prah, pa tudi likanje mi ni ful tezko, nazadnje sem zmeri presenecena kolk hitro sem koncala, seveda pa se vcasih naberejo trije skafi cunj in sem pol mal tecna - bolj jezna sama nase, ker se mi ne da sproti. Oba mava tudi cas za kavice s kolegi, pa za rekreacijo enkrat na teden. Po nakupih hodiva skoraj vedno skupaj - oz vsi trije. Pa casa ostane se za izlete, obiske... Hja, mogoce mam pa jaz daljsi dan, al pa samo vec pozitivne energije! Bistvo je porazdelitev dela in to sva se midva zmenila ze preden sva se preselila. Jaz sem mu povedala: oba bova delala, da bova oba pol lahko uzivala - se je strinjal takoj. To je po moje edini nacin.



.ču -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 11:58:45)

Bom rekla samo Kako te razumem:zmeden2:
Vendar je pri nas razlika ta,da je meni moj:love:ful pomagal in nikoli ne posušam očitkov,da bi pa še to prenašala kar moraš ti,se mi je pa za zmešat:zmeden2:
Res moj dela po cele dneve,mu že vožnja vzeme več kot dve uri na dan vendar mi pomaga po najboljših močeh.Položnice ureja in plačuje on prek neta,v trgovino gre večktar kot jaz sama,in tud doma se loti sesanja,če je treba...
Je pa res naporno tkole,ko se zamisliš in ne najdeš zase časa.Skoz eno hitenje in borba s časom,dan postane enak dnevu in to začne ubijat voljo in energijo.
Sama pa sem po vrhu vsega še tko picajzlasta,da mora bit vse tipi topi.Kar pa pri dveh otrocih in po cele dneve sama res ne gre.Rabila sem veliko časa,da sem prišla do tega,da sem spustila kriterije in da se s tem ne obremenjujem več.Ker se je moje zdravje že pošteno načelo in sem vidla,da to ni vredno.
Sedaj pol manj kompliciram s pospravljanjem,čeprav mi je pa kuharija tud začela presedat,pa sem ravno tako včasih rada kuhala.Se mi zdi,da se skoz ponavljam,ker v glavnem kuham kakšne hitre varjante,al pa tko,da ni treba bit ves dopoldan za štedilnikom.

Res potrebuješ spremembo,če imaš možnost naj ti kakšna babica popazi na:duda:vendar se poj ne zaleti takoj v stanovanje,ampak naredi kaj zase.

Lahko se oglasiš tud privat:)

Lp:rozica:



Čiračara -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 12:15:35)

Ja,verjamem ti, da je to problem.
Po moje moraš malo možeka "angažirat". Midva si hvala bogu pomagava v vsem.Pri nama ni ženskih in moških opravil. Tako da vem, da se lahko zanesem na njega tudi potem ko bom doma z otročkom:love:...Treba si je vzet čas zase, tisti prah bo že počakal:)-...



Gina -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 13:00:06)

Kaj naj ti rečem, vse stvari se začnejo in končajo v glavi. Jaz tole gledam tako:
Najprej moraš drugače začet gledat na porodniški dopust. Saj te čisto razumem, ker sem bila pri prvem otroku zelo podobna tebi. Sem komaj čakala, da grem v službo. Potem sem pa v glavi poštimala pri drugi:duda:. Sem sklenila, da bom uživala. In sem. Otrok je še zmeraj zahteval svoje in še vedno sem imela dela čez glavo, ampak sem uživala, ko se je zbudila, ko sem jo pocrkljala, ko sva šli ven in vsak hip, ko sem jo pogledala. Rekla sem si, da to ni vsak dan, da imam ta privilegij, biti z enim krasnim:duda:, pa četudi je bila zelo naporen otrok, niti sekundo pri miru. Vendar sem jo tudi pustila, da se sama igra, če sem pa imela kaj nujnega, je pa včasih tudi jokala. Bog pomagaj. Otrok se mora naučiti, da so v življenju tudi frustracije, drugače jih ne bo znal prenašat, če ga tega ne naučiš. Tudi pri tretjem tako doživljem porodniško. Lepo mi je, kljub napornim dnem.

Druga stvar so obveznosti
- nabavila sem si sušilec, likam več ne
- nabavila sem si mikrovalovko, če pride kdo prepozno na kosilo, si naj kar lepo sam pogreje, nič več ne kuham 2x ali vsakemu posebej
- če sem utrujena, skuham kaj iz skrinje ali kaj na hitro
- če si kdo ne odnese kaj s sabo na izlet, pač tega tam nima (to velja tudi za večja otroka)
- pospravim tisto, kar se mi zdi pomembno za moje duševno zdravje, nikakor pa ne pucam cel dan in če pač ni prav pospravljeno (v dvosobnem stanovanju, pri treh otrocih in psu, ti mora biti jasno, da to ne gre), pa ni, bog pomagaj
- vzamem si čas zase, pa naj bo to internet, klepet s prijateljicami, kakšen obisk ali kava, rolanje, kolesarjenje, kar mi pač paše..
- vzamemo si čas za družinske izlete, ki me tudi sprostijo in v katerih uživam

Moj tudi ni ravno nadarjen za pospravljanje, ampak pri vzgoji in skrbi za otroke pa kar pomaga. Ampak še vedno sem veliko sama (to bi pa najbrž lahko skoraj vsaka rekla enako, a ne).
Če bi mi moj rekel, da sem kaj pozabila, bi se danes najbrž zasmejala in mu rekla, kaj se jezi, ko pa je toliko bolj hudih stvari na svetu, da sem pač človek in da nisem popolna, pa da mu ne morem pomagat, da tako pač je. Ne bi se več jezila, sem to delala v prvem zakonu, pa ni nič pomagalo, je zmerjal naprej. Na tak odgovor, pa če se še ne jeziš zraven, pa se niti jeziti več ne more nate, ali pa naj se, kaj te briga.

Torej, draga piaf, poskusi uživati življenje, ker je tako zelo kratko, pa otroci tako hitro zrastejo. Preklopi kliker na: življenje je čisto ok in naredila si bom lepega, niti dec me več ne bo zjezil, ker ni vredno. Zdaj pa hitro na eno kavico ali čvek!


-



Vilma -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 13:08:10)

Joj Piaf, tako hudo mi je zate res!
Časi, ko je ženska ostajala doma, sama kuhala, sama pospravljala in sama skrbela za otroka, moški pa je samo "služil denar" so minili.
Vse to kar si napisala meni močno smrdi po psihičnem nasilju, ki ga tvoj mož zganja nad tabo. Parner naj bi nam bil v oporo, ne pa tako, da ti zbija samozavest, ti govori, da si pozabljiva, nesposobna in ne vem še kaj vse!
Jaz sem prav jezna na take moške vam povem! Težko boš sama zlezla iz tega. Jaz ti predlagam, da se pogovoriš s kakšno dobro prijateljico, če jo imaš.
V "najslabšem" primeru pokliči na SOS telefon. Tam ti bodo punce znale dobro svetovati, verjemi mi! Pa še zastojn linija je.
Upam, da te s tem SOSom nisem prizadela.




Primoza -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 13:13:52)

"mu potem dam kar Alete ali Hippovo kašico"

Edino tega nisem zastopil, ali jo daste dojenčku ali možu (ali obema).

Sploh so kašice čisto v redu zadeva, še posebno od kar sem videl s kakšno vodo zalivajo zelenjavo nekateri pridelovalci.

Omislite si snažilko, če si jo lahko, prihrani veliko časa. Se bolj splača iti ven kot ste rekli, da greste.
Razlika je v tem, da je stanovanje, ko se vrnete pospravljeno.

Ne bodite tako strogi do same sebe, privoščite si več "deviacij" od popolnosti.



Anonimen -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 13:17:56)

PIAF to je pa podobno kot je bilo pri nama. potem mi je pa film počil in sva se nekajkrat skregala in mu jasno dala vedet, da nisem njegova služkinja in da je otrok tudi njegov. Da naj si od zdaj naprej sam lika srajce, če pa ne, naj ima pa zmečkane, pa če ne bo dal umazanih cot v koš za perilo naj kar umazane nosi, ker jih ne bom prala, pa če je skuhana večerja, naj si jo kar sam pogreje. Pa občasno sem ju kam poslala (ali pa sem kam šla npr. v trgovino) in ko je rekel, naj mu pripravim stvari za s sabo rem rekla "o ne, kar sam jih prpipravi ali pa bodi doma".

Na začetku sva bila tako na bojni nogi, vendar je meni odleglo, njemu malo manj. Ampak zdaj pa vidi, da lahko tudi sam kaj naredi.

Zdaj je pa zlat možek. Pomaga mi praktično pri vsem. Z Leo se veliko ubada in vse zmore sam.

Le pred dejstva jih je treba postavit, potem ko morajo pa vse znajo!

Kar se pa kuhanja tiče: mi imamo doma mikrovalovko in se res skuha za vse naenkrat. Ponavadi sedaj kuhata mami ali ati (zidamo, pa skup živimo), malo več, potem pa vsi isto zadevo jemo, pogrejemo pa v mikrovalovki. Še pire se lepo not pogreje. Tako je skuhano dopoldan, prvi je z Leo okrog enih, potem jaz ob petih, oče če je v službi ob šestih, Miha pa ob sedmih.

Pa smo vsi zadovoljni, pa veliko manj dela in packarije je, kot če bi se delalo za vsakega posebej.



Andra -> Ne vem, kje se me glava drži (5.5.2005 14:20:39)

Takole vam bom rekla; saj smo vsi na istem, samo čas si je treba razporedit in nekaterim stvarem dati prednoste pred drugimi.

Jaz imam dva mala otroka 3,5 mesece in 3 leta, hodim na faks (vse izpoite delam v roku z visokimi ocenami), skrbim za gospodinjstvo, imamo veliko hišo z vrtom,... pa nekako sfolgam.

Dosti mi pomaga tudi mož, pa je bistveno lažje. :bravo:

Kar pa se tiče pakiranja, pa vedno vse pripravim sama, tako vsaj vem, da imamo vse zraven.On pa potem znosi v avto in se ubada s tem, kako bo vse spravil vanj...kar pa tudi ni mačji kašelj. 8)




Timotej -> Ne vem, kje se me glava drži (6.5.2005 10:52:33)

Draga Piaf, tudi sama sem bila v podobni situaciji, sama za vse partner dela ponavadi cele dni, ima službo in še s.p., za katerega mu jaz rihtam papirje, pa vrt, pa kužiko itd. itd. in vsa dela v hiši, ker smo sami za vse. Menim, da boš mogla navaditi otročka malo samostojnosti, saj, ko ga boš dala enkrat v varstvo ali celo v varstvo, se nihče ne bo ukvarjal samo z njim cle dni. Meni je zelo pasalo iti v službo, mala se je ful lepo vklopila v vrtec, meni pa ni treba več kar naprej samo razmišljati, kdaj bo kdo kaj jedel itd, in se mi vsaj nekaj dogaja, pa malo so mi začeli možgančki nazaj delati.Poskusi si kdaj izboriti kakšno prosto popoldne, ali pa kdaj čez dan preberi kakšno revijo ali kakšno stran finega ljubezensekga romana, in dan bo lepši.Saj si tudi ti samo človek, ki potrebuješ nekaj duševne hrane zase.



Stran: [1]