Kako navaditi na samostojno igranje? (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Otroci



Sporočilo


Ekaz -> Kako navaditi na samostojno igranje? (18.3.2009 9:53:08)

Naša leto in pol stara punčka se sploh nič ne zamoti z igračami. Stalno želi biti pri meni ali očiju, da bi se vsaj par minutk igrala sama, pa sploh ne. Če grem ven iz prostora, kjer sva skupaj, takoj prileti za menoj. Imamo igrače v njeni sobi, v dnevni in nikjer ji ne paše se igrat. Stalno hoče bit ob meni. Kako jo animirati? Velikokrat se igramo skupaj, beremo knjigice, oblačimo dojenčke,....vendar kakšno minuto bi bilo fino, da se zamoti tudi sama.




Gordana-3 -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (18.3.2009 10:06:21)

naša ta večja je tudi takšna. nikoli se ni znala sama igrati. sedaj je stara skoraj 5 let, ima sestrico, ki je stara skoraj 3. ta mala se je že kot majhna velikokrat sama zaigrala - zlagala kocke ipd. ta velika ima sedaj družbo za igranje, toda včasih, ko sestrice ni, že "gnjavi" mami, pridi se z mano igrat. ta mala se pa včasih tako zatopi v kakšno igro, da se pogovarja z igračami ipd. ta velika tega ni počela nikoli. nasveta ti sicer nisem dala, je pa morda odvisno to tudi od karakterja otroka [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]




zmajaz -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (18.3.2009 10:11:22)

Naša se je že pri 3-4 mesecih bila sposobna sama zamotiti s kako igračo tudi po pol ure. Jaz sem jo vedno, kadar sem videla, da se je sama kaj zamotila, pustila čisto pri miru in zdaj pri 14-ih mesecih ni s tem prav nobenega problema - brez težav lahko delam zraven nje, ona se pa sama igra. Seveda mi vse razmeče, ampak nič zato - jaz pa vendarle uspem naredit, kar moram.




metuljčica1 -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (18.3.2009 10:47:25)

Naša mesečnico se z igračami tudi noče sama igrat, če ji pa pustim da vzame posodo in kuhalnico, potem je pa mir.Igrače ji že od nekdaj niso zanimive.Če je pa zraven sestrica, ki bo stara 5let se pa kar zamotita za nekaj časa, dokler se vredo ne spričkata pol je pa jok, včasih od tamale, včasih pa od tavečje.




metuljčica1 -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (18.3.2009 10:48:00)

21mesečnico sem hotla napisat.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]




smejčica -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (18.3.2009 12:34:45)

Tudi jaz ti ne znam svetovati.
Naša je stara 15 mesecev in se veliko časa sama zamoti. Tudi po eno uro skupaj.
Ji je všeč, ko smo skupaj. Skupaj gledamo knjigice, sestavljamo kocke, .... ji pa tudi paše, da je malo sama. Včasih se mi zdi, da komaj čaka, da bo lahko malo sama. :)
Takrat ji naredim risanke ali glasbo. Gleda jih tak ne, pomembno je, da ni tiho in ona se lepo igra. Po večini sestavlja kocke, gleda knjigice, trga revije, skače, pleše, se pogovarja, poje, riše, včasih ji dam tudi kakšen vafelj, ki ga potem gricka, čaj, .... karkoli.
Veliko dela ima s pleničkami, ki so v eni škatli, .... pol pa jih ven daje, pa nazaj not, ...

Cartat se nima časa. Pride za par sekundic, da kakega lupčka in že gre.
No, tako je pri nas...




lilka -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (18.3.2009 14:15:53)

To sem jaz skos razmišljala, če je samo moja taka, zdej je 22M , pa  se  mogoče par minut igra največ 5, razen če sem nekje v bližini, da me vidi in da ne delam nič, če ne, hoče bit zraven. V bistvu me skos želi met vključeno v igro, ne morem pomagat, taka pač je, jaz ne vem kaj naj, nič ne morem zarven nje naredit(hvala bogu imam koga da mi jo malo popazi) in jaz se s tem ne ubadam več, ker ne vem kaj naj...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]




alesha -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (18.3.2009 21:04:17)

Moja je stara skoraj 22 mesecev in se tudi ne zna, noče... sama igrat. Mogoče sem in tja kdaj pa kdaj se zamoti za kakšne 5 minut, samo to se redko zgodi. Ja in vas razumem, zna biti to kar naporno. Če moram kaj naredit, recimo posodo pomit, kosilo pojest, posodo zložit se moram obvezno pogovarjat z njo, jo kaj spraševat, če ne mi hitro začne težit in me za roko vlečt, da greve v sobo ali pa na deko knjigo brat. Jaz se tudi včasih sprašujem kje sem ga polomila... samo po moje je to tudi odvisno od karakterja.

Sem brez nasveta.... ne vem!




roberta -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (18.3.2009 22:18:30)

moja starejša hčerka je taka, nič noče delat sama. je bila taka že kot dojenček, pa je taka še zdaj pri skoraj 4 letih. enostavno se je ne da "naštimat", da bi sama delala kaj vsaj ne vem 10 minut. skos hodi za mano, vsake 5 sekund reče: "mami...", mi "sitnari" naj se igram z njo in sploh me ne pusti 5 minut pri miru. verjetno je to res odvisno od otroka. ker moj drugi otrok je čisto drugačen, že od malega se zna sam zaigrat, tudi po 20 minut in sploh ni tako zahtevne sorte. kaj pa narest, pa ti ne znam povedat. po moje se je najbolje sprijaznit s tem in poskušat ostat potrpežjiv. kar pa ni lahko. jaz bi jo včasih kar poslala nekam, da bi le imela tistih 5 minut miru... sicer pa saj ne bodo večno majhni, ne? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]





lilka -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (19.3.2009 9:22:52)

Roberta, se čisto strinjam, ko vsa sami cel teden, ko je mož popoldanski sem v petek že takoooo utrujena, ker se moram res maksiamlno ukvarjat z njo in samo z njo. jaz bom julija rodila in me je že prav strah kako bo, to bo enega joka, dokler ne bo razumela, da ji vsako sekundo ne morem bit na voljo, prav bojim se.....ne tudi jaz nimam recepta, tudi moja hči je že od malega taka, ko pa katere druge gledam kako lepo se igrajo, ali pa že kot majhni v stolčku sedijo, moja nikoli ni....eh kaj pa čem.... samo je tako fajn vedet, da so še drugi otroci takšni, ker včasih se ti zdi, da je samo tvoj otrok tako zahteven, me že to potolaži, da nisem edina...[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




Čupka -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (19.3.2009 9:39:45)


IZVIRNO SPOROČILO: Ekaz

Naša leto in pol stara punčka se sploh nič ne zamoti z igračami. Stalno želi biti pri meni ali očiju, da bi se vsaj par minutk igrala sama, pa sploh ne. Če grem ven iz prostora, kjer sva skupaj, takoj prileti za menoj. Imamo igrače v njeni sobi, v dnevni in nikjer ji ne paše se igrat. Stalno hoče bit ob meni. Kako jo animirati? Velikokrat se igramo skupaj, beremo knjigice, oblačimo dojenčke,....vendar kakšno minuto bi bilo fino, da se zamoti tudi sama.


Eni otroci so pač takšni. Po mojem. Moj 12 letnik je že od dojenčka naprej tak. Še sedaj, če je prepuščen sam sebi, postane zdolgočasen, tečen,....nobene stvari ne zna počet sam. (no, izvzete so seveda računalničke igrice [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley29.gif[/image]). Mlajša sestrica in bratec pa sta povsem druga pesem. Seveda sta vesela vsake stvari, ki jo počnemo skupaj, ampak ni se jima problem zamotit in zaigrat (vsakemu posebej - če je en ali drugi sam), včasih tudi za ure dolgo.




soni -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (19.3.2009 9:40:59)

Meni se zdi, da je res odvisno od karakterja. Jaz imam dvojčka, od tega se deklica kaj hitro sama zamoti in igra, fant pa želi vseskozi 100% pozornost, me vleče k knjigi, igračam, pa je sestrica tudi zraven, a ni nič drugače.
Prav ujeti moram trenutek, da lahko kaj postorim.

lp




blanči -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (20.3.2009 12:51:40)

Naša je prejšni teden dopolnila dve leti in imamo podobne "probleme"(no če temu lahko rečemo problem), kot ste jih že navedle. Svojo igralnico ima v dnevni sobi in venomer mora biti kdo poleg. Čez teden prihajamo domov okrog petih popoldne in še slečem se ne vredu me že vleče v dnevno in pravi "mami tu čiči" in ona gre po svoje skodelice in krožnike in se začne igrat, da kuha. Vse ok, samo ko bi to počela tako, da bi se igrala s punčkami ali medvedki in bi jih hranila, ne ona meni ali atiju nosi krožnike in pove kaj je skuhala in da naj papam. In to je iz dneva v dan. Kakor grem iz dnevne pride za mano in mi kaže kam naj čičam. Nič ne naredim zraven nje. Pospravljenje, pomivanje posode in vse ostalo pride na vrsto ko gre spat torej okrog osmih. Spat hodim okrog 11, zbujam se ob pol petih ker se vozim v službo v Ljubljano, pa še malo moram peljat v vrtec. Včasih padem v posteljo kot ubita.
Ali je kakšen način kako naučiti otroka igre?
V vrtcu pa ni nobenega problema in se baje velikokrat kar sama igra. Ne vem kaj delam narobe. Tolažim se, saj bo bolje.

Lep vetroven dan.




lilka -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (20.3.2009 13:17:23)

Joj koliko nas je takih, samo punce,[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image] jaz sem res mislila, da je samo moja taka, še rečt nisem upala, ker od prijateljice je 3T starejša od moje in se ful lepo igra, ona vse naredi zraven nje. Pol mi je pa prijateljica rekla, da sem sama kriva, ker sem ji bla skos na razpolago, ko sem pa hotla kaj delat mi jo je pa babi čuvala, al pa sem delala ,ko je ona spala in da zdej ni čudno, da nič ne morem naredit zraven nje[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] .
Zdej mi je še težje, ko sem noseča, ker sem zelo utrujena pol zvečer. Ma zdej ima zgleda neko obdobje mamiii, mamiii, ker samo jaz lahko in noben drug, mi hoče mož pomagat pri negi ne pusti8da bi mi jo vsaj na povijalno dvignil, pa na kahlo in to), mi hoče babi ne pusti, pa pri vsem kar delam in vse more bit zraven moja pupa ker mi ona seveda pomaga in pol jo vlačim sem in tja, joj včasih je res naporno. Pa knjige gledat, pa kocke sestavljat, pa kuhat, pa zunaj tudi morem skos zraven nje...ma zgleda ni recepta kako jo navadit samostojne igre, oz. kdaj sploh nastopi faza samostojne igre, sej jaz jo vzpodbujam da bi sama če pa noče....
mene je res strah, kaj bo ko bo dojenček pri hiši, če je pa navajena, da ima samo ona vso mojo pozornost in čas[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]




frost -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (21.3.2009 22:17:22)

To sicer kopiram iz ene druge objave, ki sem jo napisala, tako da mogoče vse ni ravno v kontekstu, koncept je pa enak:

Ne silite otroka s pobarvankami-jo bodo že v šoli, ko bo treba razvijat fino motoriko in pisanje po črtah. Naj čečka po listu. Glede sprehodov-možno je da gre tudi za ljubosumje zaradi dojenčka. Posvečajte ji veliko pozornosti, vključujte jo v skrb za dojenčka. Naj vam pomaga peljati voziček. Naj pomaga izbrati oblačila za dojenčka...Za sprehode si izmislite kakšno temo, ki ji bo zanimiva. Nabirajte rože, kamenčke, ki jih boste kasneje doma pobarvali...Pri vsem sodelujte, naj vam bo to v veselje. Ne pošiljajte otroka samega nabirat kamenčke, ker se bo dolgočasil-naj mož tačas pelje voziček, vi pa brskajte po tleh in najprej osmislite igro-iščemo lepe kamenče,ki jih bomo kasneje barvali, bodite navdušeni nad vsakim kamenčkom ki ga najdete...če pokaže zanimanje, bodite še desetkrat bolj navdušeni nad vsakim kamenčkom ki ga najde ona. Ko se zaigra, se počasi umaknite-sedaj imate čas zase. Ampak v tem času ne pozabite na pohvale-čez 2, 3 minute spet pojdite k njej in jo pohvalite, da je pridna, da nabira lepe kamenčke. Potem čez čas pa ta razmik povečujte-torej 5 minut samostojne igre, da dobi pohvalo. Ne prehitevajte. Če je 5 minut preveč in medtem že izgubi zanimanje, se vrnite na 3 minute. Pa ni zdaj nujno, da samo kamenčke nabirate-verjamem da si lahko izmislite kaj bolj kreativnega. Koncept je pa enak-igrajte se, počakajte da sprejme igro in se v njo vživi, umaknite se, pohvalite. To je vse. Če ne deluje, je verjetno zato ker ji igra ni dovolj zanimiva ali pa tudi vi ne kažete zanimanja. Ne jezite se zaradi tega-izmislite si nekaj novega. Enako lahko počnete, če se težko sama lepo zaigra doma ali v peskovniku-skupaj delajte potičke, pohvalite vsako, tudi če ne uspe najboljše. Ne rabi biti vse perfektno in to mora tudi ona sčasoma dojeti. Dajte pohvale za lepo in umirjeno igro. Ne pozabite na veliko gibanja in senzorike, če to potrebuje-ne pričakujte umirjenosti, če niste prej poskrbeli za aktivnost.




roberta -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (22.3.2009 21:53:14)

lilka jaz te popolnoma razumem, kako utrujena si in verjetno tudi naveličana. sem v precej podobnem položaju, saj sem že napisala zgoraj, da je moja starejša hčerka take "zahtevne" sorte. si pa napisala, da pričakujete novega otroka in da te je strah kako bo. naj ti povem, kako je pri nas.

pri nas je kar zelo naporno. ker dejansko nimaš 5 minut zase preko dneva. ko porihtaš dojenčka (hvala bogu je res drugačna, bolj samostojna, spi, ne sitnari vsakih 5 sekund), je tu že starejši otrok, ki te nestrpno čaka. ampak nekje moraš narest ločnico. jaz žal nimam nikogar, ki bi mi lahko pomagal, tako, da sem sama za vse. ampak lej, če imaš ti babico, jo izkoristi, ko bo otrok tu. ta starejši hčerki enostavno povej, da zdaj nimaš časa zanjo, ker moraš narediti neke druge stvari in da bo zanjo v tem času poskrbel kdorkoli že. in naj se potem to tudi zgodi. če je treba, jo odnesite iz sobe, da bo videla, da zdaj pač ne more biti ob tebi. pri nas je sicer starejša hčerka dojenčka lepo sprejela in ni bilo kakega ljubosumja ali kaj podobnega. ni pa ji bilo všeč, da jaz kar naekrat nisem na razpolago nenehno. npr. ko sem dojila, sem se pač posvečala dojenčku in ne njej. na začetku je bila kar neprijetno presenečena in se je ravno, ko sem dojila, hotela stiskati k meni ali pa je hotela, da ji berem pravljice ali kaj takega. ker pa je dojenček hotel takrat mir - je jokal, če ni bil mir in tišina (in mu dam tudi prav, saj vsi radi jemo v miru), ji tega nisem pustila. enostavno sem rekla,da zdaj ne more biti pri meni v objemu, da lahko je poleg mene in tiho, če pa tega ne more, naj gre ven iz sobe za ta čas. sprva je jokala in tečnarila in skratka, sploh delala cel cirkus. potem sem jo pa sama ročno postavila ven iz sobe in je videla, da mislim resno in potem smo ponovili vajo še ene parkrat in potem je ugotovila, da pač bo tako. in ni več sitnarila. pač se je za tistih 15 minut spravila ven iz sobe in šla ležat v sosedno sobo (kot sem že prej napisala, sama delat "ne zna nič". ampak kar leži tam in čaka, da nekdo pride k njej in jo animira). to pa je bil tudi edini čas, ki je bil tak le za dojenčka. sicer je bila nenehno zraven. sem jo pa že od začetka navajala, da mora biti tišina, če dojenčka dajemo spat, itd (zato sem sčasoma, ker ne zna biti niti tiho za nekaj minut (je takoj žejna, lačna, jo kakat, jo boli to ali ono, išče karte, hoče pravljico, itd), uvedla gledanje risank, ko dajem dojenčka spat. na začetku sem imela slabo vest, da gleda risanke, ampak sčasom sem rekla, mah tiste pol ure je ne bo ubilo... in res je ni [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]).

ne vem no. hočem ti povedat to, da sem sama zdaj ugotovila, da če nočem pregoret, moram hčerki včasih enostavno rečt: "zdajle ne morem, ker rabim 10 minut zase". tudi tuki je na začetku tečnarila, da je bilo groza. nenehno je hodila k meni in: "mami, mami..." potem sem jo pa začela kar ignorirat. če me je vlekla za rokav ali se je drla, sem ji pa mirno rekla: "zdajle ne morem, ker rabim tole prebrat, dokončat, pogledat", itd in sem to tudi naredila (sem se pa vedno držala ure, če sem rekla 10 minut, je bilo to 10 minut. pa na začetku, ko sem rekla, da rabim čas zase, sem ji vedno povedala, kaj bova pa potem po pretečenem času lahko delalai skupaj - npr. risali, pomivali, itd. in to tudi sva)

saj imam tudi jaz slabo vest. da nisem dovolj odzivna, da nisem dovolj senzibilna.., ampak veš kaj, vsi smo samo ljudje in delamo po svojih zmožnostih. in če pač zato, da imam jaz tistih borih 10 minut na dan mir, ona leži kot kup nesreče v otroški sobi in gleda v strop in me čaka... pač naj bo tako. 

in ne. nisi ti kriva. eni otroci so taki, drugi drugačni. in s tem, da bi jo kot dojenčka puščala samo ali se ne odzivala nanjo, ne bi nič spremenilo. kvečjemu slabše bi bilo, ker ne bi imela občutka varnosti in sprejetosti. tako, da brez slabe vesti.

saj bo šlo. mogoče jo bo pa drugi otrok tako okupiral, da bo nate manj mislila [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




Marogica -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (22.3.2009 22:03:52)

IZVIRNO SPOROČILO: roberta

ne vem no. hočem ti povedat to, da sem sama zdaj ugotovila, da če nočem pregoret, moram hčerki včasih enostavno rečt: "zdajle ne morem, ker rabim 10 minut zase". tudi tuki je na začetku tečnarila, da je bilo groza. nenehno je hodila k meni in: "mami, mami..." potem sem jo pa začela kar ignorirat. če me je vlekla za rokav ali se je drla, sem ji pa mirno rekla: "zdajle ne morem, ker rabim tole prebrat, dokončat, pogledat", itd in sem to tudi naredila (sem se pa vedno držala ure, če sem rekla 10 minut, je bilo to 10 minut. pa na začetku, ko sem rekla, da rabim čas zase, sem ji vedno povedala, kaj bova pa potem po pretečenem času lahko delalai skupaj - npr. risali, pomivali, itd. in to tudi sva)



Tako, nekako je tudi pri meni, kar se tiče ta starejšega sina, ki bo star aprila 8 let. Še vedno imam občutek, da se ne zna sam toliko zaigrat, kot bi se lahko, razen, ko gre za risanke/PC. Vse ostalo bi še vedno najraje delal v dnevni sobi z nama, ali pa si mlajšega brata pokliče, da mu dela "družbo".[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] In pri meni je bilo podobno, kot je napisala roberta, sem začela s tem, da sem pač rekla, "počakaj, ne sedaj, malo kasneje, ker...". Pa odkrito povedano, čisto BREZ SLABE VESTI, saj potrebujem čas enostavno tudi zase in otrok se mora navaditi biti kdaj tudi sam. Je pa bilo res naporno, se spomnim ja...

Z razliko od mlajšega sina, ki se je znal tako sam zaigrati, da sem že mislila, da imamo doma avtista[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image], celo pediatrinjo sem že o tem spraševala in brala članke po internetnu. TOrej vidiš, kako daleč me je pripeljal ta starejši sin, ko človek misli, da je bila ta njegova "napornost" toliko normalna, da sem mislila, da je ta mlajši "nenormalen".[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




taška30 -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (22.3.2009 22:57:19)

Drage moje, jaz pa vseeno mislim, da ni toliko problem v karakterju (malo že), ampak s(m)o si starši čisto sami krivi, kakor jih navadiš, tako pa imaš. Če samo pogledamo tole temo, pri vseh so "problematični" prvorojenci. Le zakaj? Ker so vsi naslednji otroci že od rojstva navajeni na deljeno pozornost. Prav tako v vrtcu ti "problematični" otroci nimajo težav, ker so že od prvega dne navajeni, da vzg. skrbi za več otrok in je pač treba tu in tam počakat in se s čim samozaposlit.
Pa da ne boste mislile, da so moje že od rojstva genialke za samozaigranje, daleč od tega, se pa zdaj res fajn sami (in med sabo) zaigrata, stari sta pa 2 in 4. Ampak jaz sem jih res že od malih nog navajala na to, da je treba včasih malo počakat (ljubica, počaki malo, mami zdajle ne more, dela to pa to, bova malo kasneje brale knjigo...). In me živ bog ne prepriča, da otrok zelo hudo psihično trpi, če je sit, previt, pol metra stran od mamice, ki je prijazna in se z njim pogovarja, le da se tisti moment ne more z njim zlagat kocke, ker pač obeša perilo. Nič ne trpi, trpijo kvečjemu naša ušesa, ki morajo poslušat cviljenje, dokler otrok pač ne zapopade da ni središče vesolja. Če pa tisti moment, ko otrok zajamra mamiiii, spustiš vse iz rok in greš zlagat kocke, ja sorry, meni se to ne zdi vzgojno, ampak prava medvedja usluga otroku. Saj se revež ne more naučit sam zamotit, če mu ne daš možnosti.

Tako da dejte nehat ves čas igrat popolne mame, kaj pa potem če tu in tam malo cvilijo, verjemite, da je za njih samo dobro, če se bodo naučili zaposlit sami s sabo, pa čeprav bo prvih par dni malo več dretja v bajti.

No, tako pač jaz mislim, če sem kruta mama, pa pač sem, ampak meni je nepojmljivo, da ima malo dete tak vpliv, da NIČ ne moreš naredit zraven, ne rečem par mesečni dojenček, ki joka ko hoče mleko, ne pa dveletni in več otroci.
Ve ste mame in ve morate naredit red, punce.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]




Gordana-3 -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (23.3.2009 7:26:38)

IZVIRNO SPOROČILO: taška30

Če pa tisti moment, ko otrok zajamra mamiiii, spustiš vse iz rok in greš zlagat kocke, ja sorry, meni se to ne zdi vzgojno, ampak prava medvedja usluga otroku. Saj se revež ne more naučit sam zamotit, če mu ne daš možnosti.

Tako da dejte nehat ves čas igrat popolne mame, kaj pa potem če tu in tam malo cvilijo, verjemite, da je za njih samo dobro, če se bodo naučili zaposlit sami s sabo, pa čeprav bo prvih par dni malo več dretja v bajti.


Taška, mislim, da nobena od nas tega ni delala - takoj skočila, ko je otrok malo zajamral. moji dve pupi sta kot noč in dan, ena ima moj karakter, druga moževega. ta prva, ki se sama bolj redko zaigra, me je tudi morala počakat, da sem obesila cote ali skuhala ipd., ampak pač ni tak tip.
kaj pa potem tisti otroci, ki so v stajici in se tudi po uro sami zaigrajo noter? Ko sem jaz moji dve dala not, sta se drli, kot da bi ju iz kože dajali [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image].




lilka -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (23.3.2009 8:01:44)

Ma ja tudi ta zadeva ima kot vsaka druga dve plati. Ja res je, moja še ne dve letna hči je pač navajena imeti vso mojo pozornost, ker jo je tudi zmeraj dobila, že kot dojenček se spomnim, od prijateljice je po dojenju 3 ure spala, moja se je pa na 20 minut drla in tako je tudi ostalo. Pa kaj naj, si mislim, tsite dobri dve uri, ko sem z njo ko pridem iz službe in preden gre ona spat, sem ji pač na voljo. Pa do zdaj je to še šlo, zdej ko bo dojenček bo pač moglo bit drugače, bo kriza, ker bo sprememba pa bomo že preživeli. Ful bo joklala to vem, ker že zdej se dere ko jesihar če ji rečem, da naj malo počaka, ker zdej pa jaz ravno nekaj mešam...jaz se trudim, kolikor pač znam in zmorem, tudi to kar je Roberta napisala, že dalj časa prakticiramo, amapak dlje kot 3 minute pač ne pridemo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].
Ma ja bo že mapak bo težko, zanjo, ko bo ugotovila, da tako pač več ne gre in zame, ker ji ne bom mogla ustrečt, pa se lahko še tako prepričujem, mi bo pač malo hudo, taka pač sem. Sej nočem bit popolna mama, ker tega niti ne morem, mapak se pač trudim kot vem in znam....čas zase si bom že izborila, če ne tako, pa drugače....




soni -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (23.3.2009 10:36:12)

Taška 30, mislim, da se malo motiš pa ti.
Je odvisno od karakterja, jaz imam dvojčka, pa so razlike, kot sem jih že opisala. Pri obeh delam enako, enako ur sta z mano,..................
......................karakter ima tudi močno vlogo.
lp




ronja -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (23.3.2009 15:20:46)

lilka, a te lahko malo potolažim? Moji dve punci sta slabih 18 mesecev razlike, pa ni nobenega problema (ja, ok, seveda sem kdaj zmatrana, sploh če so zobki na pohodu in nič ne spimo, ampak sicer pa gre in je prav luštno). Dokler sem bila noseča, je bilo groza, meni je bilo non stop slabo, mela sem še en kup problemov oz. rizično nosečnost, tako da nisem mogla počet vsega, kar bi si želeli (recimo nisva mogli na sprehod[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image])... In me je bilo tudi strah, kako bo, ker se naša razbojnica ni prav nič rada kaj dosti sama zamotila. za 5 minut, potem je bilo ap konec in je že prišla pome[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Ampak zdaj pa komot počaka, da podojim Lejlo, vse je ok, samo da sem nekje zraven. Seveda še vedno hoče, da ji berem knjigice, da se igram z njo - ampak saj je stara 20 mesecev - ne moremo ravno neke hude samostojnosti pričakovat[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. pa po popoldanskem spanju in tudi dostikrat zjutraj gleda v posteljici knjigice tudi po 20 min., kar je bilo prej samo sanja svinja kukuruz. Je pa res, da gre to počasi pri takih zelo socialno usmerjenih otrocih. jaz sem jo vedno pustila popolnoma pri miru, če se je sama kaj zaigrala. Če slučajno nisem bila zraven, sem prišla vsake toliko pogledat in ko me je videla, sem ji povedala, da je zelo pridna, ampak v tistem momentu je bilo navadno tega konec[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. Ampak bo šlo na boljše, boš videla, čez 10 let se ne bojo več hotele z nami igrat[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image].

Ampak starejši otrok razume, kdaj mama smrtno resno misli in kdaj mama samo misli, da smrtno resno misli[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. jaz sem ugotovila, da Ronja komot počaka, da pošlihtam Lejlo, da bi pa jaz pojedla v miru, pa ni šans, če ni lubija zraven. Zakaj le?[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Jap, malo smo res same krive, kot pravi taška, malo je pa tudi res, da so različni karakterji. prva je divja, druga mirna, čisto sta različni, kot noč in dan, od prvega dne dalje!

Moj nasvet je, da se prve dni posvečaj 100/h prvorojenki, dojenčico pa toliko da pošlihtaš, saj na začetku tako dostikrat spijo (vsaj drugorojenci[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]). Potem bo ona vedela, da jo imaš še vedno enako rada in se ne bo več borila zate, ker se ji ne bo treba. BO pa lažje, ker boš manj zmatrana, ko ne boš noseča, vsaj meni je. Pa ni psihičnega pritiska - zdaj se lahko tudi preteram, če je treba, pa ne bo zato nič narobe - oz. ne bo nihče drug nasrkal...
Pa potem se tudi zamotita ena z drugo, Ronja non stop pokriva Lejlo, prinese copatek, če ji pade dol, hoče ji dat prstek v usta, kot je to videla naju, boža jo, lupčka, ploska ji, prinese kahlico, odnese hlačke v koš za pranje... Tako da zanjo je v bistvu tudi tvoje delo igra.




mateyka -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (23.3.2009 15:35:58)

IZVIRNO SPOROČILO: soni
Taška 30, mislim, da se malo motiš pa ti.
Je odvisno od karakterja, jaz imam dvojčka, pa so razlike, kot sem jih že opisala. Pri obeh delam enako, enako ur sta z mano,..................
......................karakter ima tudi močno vlogo.
lp


tudi če sta dvojčka, če sta brat in sestra (aka potem sigurno nista enojajčna dvojčka), sta genetsko narazen kot navadna brat in sestra.
se pa strinjam, da ima tudi genetika svoj vpliv. vedno oba v neki meri vplivata na razvoj - genotip in fenotip. jaz sem prav prežala, ko je bila dojenčica, da ko je kdaj sama kaj delala, da je nisem nikoli zmotila. da bi se ja kdaj sama kasneje znala zaigrat. no, in zdaj se zna - juhu za gene in mami [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley4.gif[/image]




roberta -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (23.3.2009 17:38:38)

jaz še vedno mislim, da je več ali manj vse v karakterju - izkuljučno iz lastnega primera. obe hčerki tretiram podobno, do obeh poskušam zavzemat isto držo, vzgojo, itd. no seveda je razlika, če imaš le enega ali dva, ko je drugi že od začetka nenehno v "deljenju", ampak karakter je karakter. in če se kdaj pokažejo razlike pri otroci (preden padejo pod vpliv staršev) je to čas recimo prvih 6 mesecev. in pri nas je bilo to tako.
prva hčerka je od dneva 1 naprej nenehno jokala, sitnarila, nikoli ni bila zadovoljna, nenehno se je hotela nosit, se eno minuto dojit, pa naslednjo ne več, pa spet dojit in spet ne, če ji nisem dojke dala se je drla, da je bilo groza, spala je po 15 minut na dan (se ne hecam!) od nekje 2 meseca dalje, vstajala je ob 6 zjutraj, zvečer pa sva jo nosila po dve uri naokoli, da je v joku ob recimo 10. uri končno zaspala (preizkusila sva vse tehnike uspavanja, pa je bilo eno huje od drugega. nisva pa zagovornika tega, da otroka pustiš jokat po par ur... čeprav sem potem pri njenih 1,5 letih to vseeno naredila, ker enostavno nisem mogla več). ponoči se je zbujala po ne vem kolkrat na noč. mislim, kdor tega ni dal čez ne more verjeti, niti razumeti, kako naporno je to. in še daleč od tega, da misliš, da si popolna mati ali da želiš biti popolna mati, ker se večino časa počutiš kot največja zgubarska mati na tem svetu, da še lastnega otroka ne znaš potolažit, dat spat, narest nekaj, da bo končno za 15 minut zadovoljen. pa tudi to, da skačemo k otroku takoj ko zacvili ni čisto res. ker tega niti nisi več sposoben, ker si tok utrujen, da komaj stojiš pokonci. ker sem tudi jaz morala, kake cunje kdaj obesit, pa kdaj kaj skuhat in pomit, sem bila v tistem času vsaj prve 8 mesecev vsakokrat deležna glasnega joka, ki je trajal vse dotlej dokler nisem končala in jo vzela v naročje. včasih sem se že hecala, da čudno, da ni še kdo socialne poklical zaradi joka. če sem iskrena, sploh ne vem, od kje mi pogum, da sem se odločila še za enega, ker če bi bil tudi drug otrok tak, ne vem, če bi preživela. ker ja, drugi je bil pa že od začetka povsem drugačen otrok. spi kot naj bi spali dojenčki (po recimo dve uri na dan), zaigra se sama, ne visi nonstop na meni, ko pa zahteva pozornost, se ji z veseljem posvetim, ker tudi meni že paše, da sem spet bolj aktivna z njo. spat gre ob normalni uri (do 20.30) brez epizod neskončnega joka in tečnarjenja.

ne vem no. kot je bila prvi otrok zahteven kot dojenček, je zahteven še zdaj pri 3,5 letih. saj morda se bo še kaj spremenilo, ampak se glede na zgornje poste bojim, da se ne bo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]  sem pa zato vesela, da je drugi otrok bolj prilagodljivega karakterja in resnično mislim, da prav dosti jaz nisem imela zraven pri tem, da je tako.




zinkazi -> RE: Kako navaditi na samostojno igranje? (23.3.2009 18:59:59)

Igrajte se z otrokom. Kakšen meter proč, vendar v istem prostoru, imejte nekaj, kar potrebujete. Otroku povejte, da greste to iskat, da se lahko naprej igra. Če se boste umaknili v drug prostor mu to povejte, vprašajte ga ali gre z vami. Ko otrok hodi ima možnost hoditi za vami. Ko mu boste povedali kam greste in kaj boste delali, bo to za vse vas manj stresno. Ko se otrok ne ozira več na to, da se gibljete po prostoru, boste lahko poskusili skočiti v kuhinjo, ampak to otroku povejte in se čez trenutek vrnite. Pri tem se je pametno z otrokom pogovarjati, da vas sliši. Postopno se bo to izboljšalo. Je pa prav da otroku dovolite, da gre tudi sam v drug prostor. Pohvalite ga za napredek, da je ostal sam, ali odšel po svojo igračo v drug prostor. Ko bo otrok dobil občutek, da ste še vedno z njim, pa čeprav nekoliko odmaknjeni ali v drugem prostoru, bo vse manj težav. Lahko se mi javite na zs za bolj konkretne situacije.




Stran: [1]