|
Gina -> Regres - dopust (4.5.2005 22:06:35)
|
Takole piše:
2. Pravica do celotnega oziroma sorazmernega dela letnega dopusta
Pravico do celotnega letnega dopusta delavec pridobi po poteku nepretrganega trajanja delovnega razmerja v trajanju največ šestih mesecev. Glede na to, da vsaka nova pogodba o zaposlitvi pomeni novo delovno razmerje, s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi prične na novo teči čas za pridobitev pravice do celotnega letnega dopusta. Sklenitev spremenjene pogodbe o zaposlitvi med istima strankama, torej sklenitev pogodbe, ki nadomesti prejšnjo pa pomeni kontinuirano delovno razmerje.
Pri pravici do sorazmernega letnega dopusta se izhaja predvsem iz namena letnega dopusta, ki naj bi bil v obnovitvi delavčevih psihičnih in fizičnih moči in s tem njegovih delovnih sposobnosti. Zato je pravica do izrabe letnega dopusta vezana na določeno obdobje dela v koledarskem letu.
Delavec ima pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela v posameznem koledarskem letu v treh primerih:
1. če v koledarskem letu v katerem je sklenil delovno razmerje ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta (zaposlitev v drugi polovici koledarskega leta – zaposlitve z začetkom šolskega leta );
2. če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po poteku katerega bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta (zaposlitve v koledarskem letu, ki so krajše od šestih mesecev);
3. če delavcu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred prvim julijem.
3. Določanje letnega dopusta in varstvo pravic
Letni dopust se odmeri za koledarsko in ne za šolsko leto. Delodajalec določi letni dopust delavca ob začetku vsakega koledarskega leta, upoštevaje določbe zakona in kolektivne pogodbe. Delavcu izda obvestilo o določitvi letnega dopusta, v katerem ga mora opozoriti tudi na varstvo njegovih pravic v skladu z 204. členom ZDR, ki določa, da ima delavec pravico zahtevati odpravo vsakršne kršitve njegovih pravic iz delovnega razmerja, tako da delodajalcu poda pisno zahtevo za odpravo kršitve, delodajalec pa mora o tej zahtevi odločiti v osmih dneh po njeni vročitvi. Če delodajalec tega ne stori v roku osmih delovnih dni od vročene pisne zahteve delavca, lahko delavec v nadaljnjih osmih dneh vloži pritožbo na svet zavoda. Svet mora o pritožbi odločiti v 30-ih dneh od njene vložitve. Če svet tega ne stori oz. se delavec z njegovo odločitvijo ne strinja, lahko delavec v roku 30 dni od vročitve dokončne odločitve sveta oziroma od poteka roka za odločitev sveta, zahteva sodno varstvo.
|
|
|
|