Anonimen -> RE: Od česa nas odvračajo mediji? (16.3.2009 11:12:37)
|
1. da je "boj za preživetje" lahko tudi vir zabave, je znano že iz starega rima, ko so pod geslom -kruha in iger- morali med seboj spopadati gladiatorji, s čimer so zabavali plebejce, da so pozabili na svojo revščino. danes velja podobno za televizijo, video in množične športe, kot na primer nogomet: povprečnemu državljanu pomagajo pobegniti iz utesnjujoče praznine lastne eksistence. 2. kaj bi človek lahko odkril, če mu ne bi nenehno kradli pozornost? 3. znano je , da ima v sporu med dvema navadno korist tretji. če to misel prenesemo na celoten planet, lahko ugotovimo, da še vedno velja.npr. banke, ki vojskujoči se državi posojajo denar, imajo interes, da vojne trajajo čim dlje. je možno, da imajo poleg industrije z orožjem pri vojnah dobiček tudi drugi? Bolj smiselno se zdi temo razdrobiti... 1. Šport kot aktivnost je potrebno ločiti od njegovega širšedružbenega pomena. V par stavkih - brez popularizacije in zvezdništva s pomočjo medijev bi danes nogomet težko povezovali s sociološkim fenomenom. Kar daje čarobnost kot pogoj eskapizmu je spektakel, ki ga soustvarjajo mediji preko prepotenciranja dogodka in raja, kot glavni generator tega spektakla. Brez publike in medijev je spektakel zreduciran na golo športno dogajanje na terenu, ki služi edino samim udeležencem tega dogajanja. Spektakel direktno in indirektno preko medijev kot družbeno odmeven in pomemben dogodek povzdiguje posameznika nad povprečje v smislu pomembnosti. Torej "boj za preživetje" ni vir zabave, v situaciji kjer se narod posiljuje z ideologijo uspešnosti preko medijskega zvezdništva se razlog za potrebni eskapizem skriva že v sami mediokriteti. 2. Krajo pozornosti se, da delno zajeziti. Tudi brez TV-jev se da živeti, ne da bi na ta način bili za karkoli prikrajšani. 3. Mogoče se bo slišalo ironično, ampak kratkoročno, največjo korist pri vojnah imajo celotni družbeni sistemi. Zaslužki korporacij iz naslova vojnih razmer imajo tudi neposredno zvezo z ljudstvom. Trenutni družbeni sistem, ki temelji na soodvisnoti (podjetja so odvisna od ljudstva in ljudstvo je odvisno od podjetij) je mogoč le dokler imajo oboji koristi. Dokler vojna nekje na bližnjem vzhodu pomeni, da lahko Zahodni svet nadaljuje razvajanje v lastem hedonizmu je kakršnokoli obsojanje tega dogajanja izraz skrajnega licemerja in hinavščine.
|
|
|
|