hiperaktivnost in preventivno ravnanje

hiperaktivnost in preventivno ravnanje (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Otroci s posebnimi potrebami

Sporočilo

ČebelicaMaja -> hiperaktivnost in preventivno ravnanje (12.3.2009 0:14:57)
Naša punčka bo naslednji mesec stara 3 leta in vse bolj opažamo znake hiperaktivnosti, čeprav vem, da je morda prezgodaj še govoriti o tem, se mi vseeno zdi, da bo tako ali drugače ali hiperaktiven ali pa zelo živahen otrok. Brala sem tudi post tukaj na RR in našo punco našla v skoraj vsaki alineji (bom kar skopirala); - zmanjšana in skrajšana sposobnost koncentracije, - krajši spomin (nikakor pa ne manjši), - povečana čustvenost (pozitivna in negativna), - - pojačano izražanje volje (težje ga v nekaj prepričaš, česar noče), - fizično pa je otrok večino časa v gibanju (zvijanje na stolu, praskanje, poskakovanje na mestu,...), - redkokdaj je tiho (govori tudi sam s sabo, ali pa prepeva oz. si nekaj brunda)... - nekateri so tudi mesečniki (govorijo in hodijo v spanju), - padajo s postelje (in jo večkrat močijo)... - izgleda, kakor da te ne poslušajo, ker te ne gledajo in ti ne odgovorijo na vprašanje... - velikokrat so tudi dislektični (mešanje in obračanje črk in številk) in znajo imeti še kakšno drugo motnjo ... ... na žalost jo res najdem v vsaki alineji, v zadnjem času imamo res z njo vedno večje težave...zavedam se, da je majhna in v takem obdobju, pa vendar je npr. pri telovadbi med starejšimi in samo ona ne sledi navodilom, teka okoli in nori, vajam pa zlepa ne sledi, podobno je s koncentracijo pri pravljicah, risanju, kockah...disleksijo je pri 3 letniku praktično nemogoče ugotavljat, je pa nagnjena k zamenjevanju - npr Pepa Pujsa je Pupa Bajsa, Krtek je Ježek, uh pa še bi lahko naštevala- sprva se nama je z možem zdelo smešno, sedaj pa je tega vedno več in vedno bolj nemirna je- boji z njo pa vedno hujši... ko se umiri in je ljubeča je pa tak angeljček, tako kot piše v alinejah- lahko je ful hudiček ali ful angeljček... saj čakamo na sistematski, da dobimo vabilo, pa v vrtcu sem že enkrat vprašala, pa je vzg. samo odvrnila, da je še prezgodaj karkoli, ker je veliko odsotna zaradi bolezni...jaz pa bolj, ko berem, bolj se mi zdi, da je prav hiperaktivna... tudi prijatelji samo gledajo in se sprašuje po kom je, ker sva oba z možem relativno mirna, na izi- tamala pa prava raketa. Zdi se mi res malo posebna- potrebuje res več nege, več razlage, pozornosti pa sploh. Skratka zanima me, glede na to, da ne vemo ali je hiperaktivna ali ne, ima pa očitne preddispozicije za to, kako preventivno pravilno ravnati z njo... včasih mi namreč para puha iz ušes, potem se pa vprašam, ali je samo tko razvajena, ali ima svoje obdobje ali pa je hiperaktivna. Zmanjšali smo tudi vnos sladkorja (čeprav ga že prej ni bilo ne vem koliko), pa veliko je zunaj, ker sicer je notri kot tempirana bomba... res bom hvaležna za vsak pameten nasvet, ker je postalo res naporno, potem pa še pripombe dedkov in babic, kako nevzgojenega otroka imamo in da smo ga sami razvadili...iskreno me zanima, pri čem smo in kako ravnati. Prebrala sem N knjig o vzgoji, pa nenasilna komunikacija, pa ohranjanje pozitivne samopodobe, pa discipliniranje, pa otrok mora vedeti, da je ljubljen, pa ne kaznovati, ker to ne prinaša željenih učinkov... mislim, da smo kar lepo ravnali z njo in ji postavljali meje, ter ji hkrati dali vedeti, da jo imamo radi, da smo tu kadar nas potrebuje... ampak žal res prav nič ne posluša, pred telovadbo ji vsakič razložim- najprej vaje, potem poligon, potem štempiljka- ona pa nori in ne upošteva ničesar, gremo ven- nam je zadnjič stekla na cesto- pa ziljonkrat smo ji razložili, da ne govorim, da jo v trgovini raje dam v voziček, ker sicer samo leta med policami in se prav nič ne boji, da bi se izgubila, rada tudi meče igrače in knjige naokoli in ne pomaga, da ji jih vzamemo, tudi ne pomaga, da za kazen ne dobi pravljice ali risanke, prav vseeno ji je- joka edino pri telovadbi, ko jo odnesem hladit v garderobo, za vse ostalo, se ji pa prav fučka... no tko, da se pač sprašujem kaj je z našo pikico- ali je pač v takem razvojnem obdobju ali je kriva hiperaktivnost ali pa sva res kriva starša zaradi vzgoje. Aja, pa npr. pridemo v Tivoli- drugi delajo potičke, ona jih podira, če ne rata prva potička, leti kangljica in lopatka po zraku, skratka vedno in povsod ji moram stat za vratom, ker sicer prav hitro pride do kakšne nesreče... upam, da sem na "kratko" orisala naš problem, bom pa vesela vsakih napotkov tistih mamic, ki se srečujejo s podobnimi težavami.

anajmad -> RE: hiperaktivnost in preventivno ravnanje (12.3.2009 8:32:36)
Moja je ista,pa smo bili na strokovni komisiji za usmerjanje(ker slabo govori) pa smo dobili mnenje,da je zelo razvajena in zaostanek v govoru(posledica prezgodnjega rojstva v 26.T). S Specialnim pedagogom v vrtcu,naj bi se sčasoma uredilo. Jst na tvojem mestu ne bi delala drame iz tega. Pejte enmu dobremu psihologu(zelo težko jih je najdit) in prosi za strokovno pomoč v vrtcu za usmerjanje. Po moje se bo tamala umirila in jo bo tudi lažje vodit.

silvy -> RE: hiperaktivnost in preventivno ravnanje (12.3.2009 8:35:11)
Delam v šolstvu in s tako majhnimi nimam izkušenj. Imamo pa tudi mi hiperaktivne, recimo jim raje nemirni otroci. Ker hiperaktivnost je dosti več kot ti pišeš. Se pa strinjam z vzgojiteljico, da je še malo prezgodaj. Vsekakor pa vztrajaj, da je pred vstopom v šolo pregledana.Zdaj bo itak imela sistematski in povej pediatrinji kaj se dogaja in prosi jo za napotnico za psihologa. Svetujem ti, da ji daš čim več možnosti za gibanje. Ne pričakuj od nje neke koncentracije in ne jemlji to kot porednost. Tudi ostalim naokoli to razloži.Glej v prvem razredu na začetku šolskega leta zmorejo največ 20 minut sedet. Potem pa gibanje, spet pouk, spet gibanje. Tudi določene dejavnosti npr. risanje naj počne stoje, v gibanju. Poznam primere, ki se npr. v vodi zelo umirijo. Ali pa jo v določenih trenutkih poškropi malo v obraz. Ej, preverjeno-deluje. Pa skupaj delajta razne vaje za pozornost in koncentracijo. Jaz jih imam samo za starejše. Npr. nariši rožico, nariši dva listka, rožico pobarvaj rumeno, listke zeleno. Ali pa vzemita plastelin in naj ga močno gnete, gnete. Potem ji pa dajal navodila: naredi žogico, naredi repek... Mislim, da pri vas še ni tako kritično. Vso srečo.

metuljčica1 -> RE: hiperaktivnost in preventivno ravnanje (12.3.2009 8:46:34)
Sem brala te alineje sem ugotovila, da je naša ista v več kot pol stvareh kot so napisane.Večkrat pade s postelje, govori v spanje, je ful čustvena, nikoli ni pri miru....Sam vem, da če bi bila hiperaktivna bi bila taka tudi v vrtcu, tam pa lepo sodeluje in je menda zelo pridna.Sem pa poleti na igrišču spremljala punčko, ki je res hiperaktivna in se je zelo razlikovala od naših nagajivčkov.Tista deklica se ni igrala s prijateljicami, kot vse naše, ni obstala na miru ampak je ves čas tekala od enega do drugega in jim nagajala, vreščala po celem igrišču, ko jo je mama opozarjala je zagnala cel vik in krik.Mislim da v tistih alinejah lahko vsak najde kakšno lastnost, ki jo ima njegov otrok.A je tvoja v vrtcu, kako se pa tam obnaša?Ker s tisto hiperaktivno deklico so imeli tudi v vrtcu veliko dela.

ČebelicaMaja -> RE: hiperaktivnost in preventivno ravnanje (12.3.2009 23:06:21)
Hvala za nasvete...tudi jaz jo zaenkrat "označujem" za zelo živahnega otroka...se pa res vse bolj zavedam, da ima kar dobre preddispozicije za hiperaktivnost, ampak upam, da ne bo hujšega... S plastelinom jo že zdaj zamotim, ampak nič kaj noče sodelovati, rada edino podira tisto kar jaz naredim- mož je tu bolj uspešen, ker je tudi bolj spreten, pa ji je bolj zanimivo, risat jo damo vedno v sede in mi je to zelo zelo dobrodošla pripomba-ker ji bo res verjetno veliko lažje stoje , ko rišemo pa tudi noče sodelovat- kupila sem ji že kup pobarvank, pa jo ne morem prepričat, da pobarva npr. mušnico, ali češnjo- vzame npr. siv flumaster in počečka cel list[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]... sej pravim, da mi včasih res para iz ušes puha, ker se veliko trudimo okoli nje, pa se mi zdi, da ni nobenega haska...ko je pa ona za stvar, je pa res angelj, samo kaj, ko so negativni trenutki toliko hujši in bolj pogosti. Sem govorila z vzgojiteljico, še vedno vztraja pri svojem- da je prezgodaj etiketirat-ja, saj se strinjam, ampak v bistvu nočem etiketirat, samo nasvet, kako ravnati pravilno s takim otrokom... rekla je npr., da je res zelo živahna, ampak, da je pridna, da se je ful popravila (sep. je zamenjala enoto), da je pa res bolj samotarska, se igra sama zase, da sicer hodi od skupine do skupine ali osebe, ampak samo pogleda in gre naprej...drugače pa res ni rekla nič obremenilnega. Ampak smo šli potem na sprehod in spet cela drama- moža je kar želodec bolel, ko smo prišli zvečer domov- imamo še 6 mes. staro punčko in je zame praktično nemogoče, da bi šla kam sama z obema, ker je ta starejša tako naporna. Kako je izgledal naš sprehod: najprej je stekla od parkirišča proti reki- ko smo se razjezili, da je to nevarno in ji vse razložili, je stekla kar v eno hišo (zaprtega tipa, poslovna, ampak vseeno), je moral mož spet tečt za njo, sva ji razlagala, da ne sme kar tako v tuje hiše in na tuje vrtove, potem se začne zvijat, sitnarit in se dret- jaz sem imela dost in sem rekla, da grem pa sama na sprehod in sem šla naprej- priteče za mano (jaz sem imela voziček s tamalo, ki je spala), teče mimo mene in direkt h vodi- sem mislila, da bo kar notri stekla- se ustrašim in zavpijem- no takrat se je vsaj ustavila- samo sem res huronsko zavpila, je tamalo skoraj kap v vozičku- potem se dere tamala, potem kregamo ta veliko, pa se dere še tavelika, potem gremo naprej in zgodba se ponavlja zaradi te ali one stvari (pa enkrat ji ne pustimo, da se valja po blatu, pa ne pustimo, da bi punčki vzela žogo, ker je od punčke, ipd...)...skratka konstanten boj- drevesa, račke, kužki- to jo sploh ni zanimalo...ne vem ali je to samo faza razvoja in razvijanja samozavedanja, ali je to posledica razvajenosti (ker se bojim, da smo jo res preveč razvadili, ampak ji kljub vsemu postavljamo meje), ali je to posledica predidspozicij za hiperaktivnost...ker tale faza sedaj traja že skoraj 7 mesecev in se vedno bolj stopnjuje... ampak bi vse preživela, če bi jo lahko vsaj prepričala v sodelovanje, da lahko kam gremo same, ker mora mož pač delat in ne more biti ves čas z nami.

TiaSara -> RE: hiperaktivnost in preventivno ravnanje (13.3.2009 1:26:22)
kupila sem ji že kup pobarvank, pa jo ne morem prepričat, da pobarva npr. mušnico, ali češnjo- vzame npr. siv flumaster in počečka cel list Drugače ne bom komentirala, ker ne poznam celotne slike, ampak to, da 3 letnica ne barva, se mi ne zdi nič čudnega. Tudi naš skoraj triletnik ne, pa je daleč od hiperaktivnosti. Dosti raje riše po svoje. Daj ji prazen list in naj čička po svoje. Zaradi takih stvari se je brezveze razburjati.

anajmad -> RE: hiperaktivnost in preventivno ravnanje (13.3.2009 7:30:34)
Ko sem prebrala,kako je pri vas na sprehodu,sem pomislila,da je pri nas enako. Toda,lahko rečem,da se je počasi začela zamotit. Pomaga tudi delovna terapija,ker ima zelo luštno terapevtko,ki mi pove,kaj delajo in jst ponavadi to doma prakticiram. Npr. vzamemo prazno plastično steklenico s sabo in jo napolnimo s kamenčki. Seveda,potem ko se sprehajamo to fino ropota in ni "laufanja" sem in tja,kot kakšen teliček. Mislim,pa da je pri vas tudi malo faze ljubosumja,ker imate dojenčka. Ona se hoče s tem izpostaviti,da bi se več ukvarjali z njo. Ne misliti narobe,da se vidva ne bi ukvarjala z njo. Ampak ona ima občutek,da se preveč posvečate dojenčici. Nikoli ne bom pozabila besed psihologa,ki mi je rekel,da so otroci kot mali ensteini,ker so bolj pametni,kot mi starši. In to je dejansko res.

liliana -> RE: hiperaktivnost in preventivno ravnanje (13.3.2009 13:04:50)
IZVIRNO SPOROČILO: ČebelicaMaja Hvala za nasvete...tudi jaz jo zaenkrat "označujem" za zelo živahnega otroka...se pa res vse bolj zavedam, da ima kar dobre preddispozicije za hiperaktivnost, ampak upam, da ne bo hujšega... S plastelinom jo že zdaj zamotim, ampak nič kaj noče sodelovati, rada edino podira tisto kar jaz naredim- mož je tu bolj uspešen, ker je tudi bolj spreten, pa ji je bolj zanimivo, risat jo damo vedno v sede in mi je to zelo zelo dobrodošla pripomba-ker ji bo res verjetno veliko lažje stoje , ko rišemo pa tudi noče sodelovat- kupila sem ji že kup pobarvank, pa jo ne morem prepričat, da pobarva npr. mušnico, ali češnjo- vzame npr. siv flumaster in počečka cel list[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] ... sej pravim, da mi včasih res para iz ušes puha, ker se veliko trudimo okoli nje, pa se mi zdi, da ni nobenega haska...ko je pa ona za stvar, je pa res angelj, samo kaj, ko so negativni trenutki toliko hujši in bolj pogosti. Sem govorila z vzgojiteljico, še vedno vztraja pri svojem- da je prezgodaj etiketirat-ja, saj se strinjam, ampak v bistvu nočem etiketirat, samo nasvet, kako ravnati pravilno s takim otrokom... rekla je npr., da je res zelo živahna, ampak, da je pridna, da se je ful popravila (sep. je zamenjala enoto), da je pa res bolj samotarska, se igra sama zase, da sicer hodi od skupine do skupine ali osebe, ampak samo pogleda in gre naprej...drugače pa res ni rekla nič obremenilnega. Ampak smo šli potem na sprehod in spet cela drama- moža je kar želodec bolel, ko smo prišli zvečer domov- imamo še 6 mes. staro punčko in je zame praktično nemogoče, da bi šla kam sama z obema, ker je ta starejša tako naporna. Kako je izgledal naš sprehod: najprej je stekla od parkirišča proti reki- ko smo se razjezili, da je to nevarno in ji vse razložili, je stekla kar v eno hišo (zaprtega tipa, poslovna, ampak vseeno), je moral mož spet tečt za njo, sva ji razlagala, da ne sme kar tako v tuje hiše in na tuje vrtove, potem se začne zvijat, sitnarit in se dret- jaz sem imela dost in sem rekla, da grem pa sama na sprehod in sem šla naprej- priteče za mano (jaz sem imela voziček s tamalo, ki je spala), teče mimo mene in direkt h vodi- sem mislila, da bo kar notri stekla- se ustrašim in zavpijem- no takrat se je vsaj ustavila- samo sem res huronsko zavpila, je tamalo skoraj kap v vozičku- potem se dere tamala, potem kregamo ta veliko, pa se dere še tavelika, potem gremo naprej in zgodba se ponavlja zaradi te ali one stvari (pa enkrat ji ne pustimo, da se valja po blatu, pa ne pustimo, da bi punčki vzela žogo, ker je od punčke, ipd...)...skratka konstanten boj- drevesa, račke, kužki- to jo sploh ni zanimalo...ne vem ali je to samo faza razvoja in razvijanja samozavedanja, ali je to posledica razvajenosti (ker se bojim, da smo jo res preveč razvadili, ampak ji kljub vsemu postavljamo meje), ali je to posledica predidspozicij za hiperaktivnost...ker tale faza sedaj traja že skoraj 7 mesecev in se vedno bolj stopnjuje... ampak bi vse preživela, če bi jo lahko vsaj prepričala v sodelovanje, da lahko kam gremo same, ker mora mož pač delat in ne more biti ves čas z nami. Mogoče pa se preveč trudite okoli nje......[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image] Po tem kar si napisala glede sprehoda se mi zdi to čisto normalno obnašanje za otroka......za nas starše pa je res včasih prava drama, ko bi mi radi imeli mir, da bi dvo in troletni otroci eno uro z nami mirno hodilo z rokico v roki, mirno gledali sončni zahod......oni so pa živahni, radovedni, veseli, da so zunaj........

metuljčica1 -> RE: hiperaktivnost in preventivno ravnanje (13.3.2009 13:16:38)
Ja res zna imet tudi ljubosumje kaj pri tem, naša tavečja je tudi na razne načine opozarjala nase ko je dobila sestrico.Za sprehod ti pa naj povem, da smo tudi mi rabili nekaj časa da smo se naučili kako se obnaša na cesti, pa morem še zdaj včasih kričat.Pobarvanko pa naša pobarva čisto malo pol pa reče mami daj ti naprej, ima pa rada tiste pobarvanke ko so zraven še nalepke, pa kaj za povezat in podobno.Naredi čisto vse, samo barvat potem noče.Ko je bla pa tamala še v vozičku smo pa večkrat ko je bil ati v službi šle same na sprehod, sem tavečji dovolila da je pomagala voziček pelat, če se je urudila se je pa zraven peljala.Imamo pa tudi mi ponavadi v trgovini cel živ žav.Tavečje je vsepovsod polno, tamala pa tuli v vozičku, ker ne pustimo da sama leta po trgovini.Samo sem se naučila sprejet to kot nekaj naravnega in se sploh ne sekiram več.Če komu v trgovini ne paše da so moji otroci živahni mu pa povem da rajši vidim da sta živahni, kot pa bolani.Saj bo kar pogumno pa s čim več dobre volje

sazi -> RE: hiperaktivnost in preventivno ravnanje (13.3.2009 13:48:29)
našega 3-letnika tudi najdem v vseh alinejah, pa ne mislim, da je hiperaktiven. Je živahen, radoveden in malo razvajen. Poznam pa 3 otroke, ki so s strani zdravnikov res hiperaktivni in naš mali je daaaaleč od tega - pa čeprav vse alineje zanj veljajo. Sem bila tudi sama taka.

frutka_ -> RE: hiperaktivnost in preventivno ravnanje (13.3.2009 17:16:33)
Hojla! Zelo sem vesela, da se najdemo takšne mamice gor, ki imamo podobne "težave". Poskušala bom opistai kako je pri nas. Od malega, ko je bil še dojenček, je bil razdražljiv, nenehno si ga moral animirati, ni mogel biti pri miru, kar veliko je jokal. Je pa hitro spregovoril, motorično je zelo spreten, rad ima živali in še ogromno drugih reči. Pri 4-ih letih sva dobila napotnico za logopeda, ker ni izgovarjal glasu L in R. Tam me je logopedinja prvič opozorila na razpršeno pozornost. Recimo on dela eno nalogo dočim je z mislimi popolnoma drugje. Ali pa gleda TV in hodi prižigat luč na hodnik, se vrti na kavču, vklaplja igračke od mlajše sestrice...v glavnem nima mira! Ker v sklopu obiska logopedskih obravnav greš še k psihologu sva pred kratkim bila tudi tam. Psihologinja je bila krasna. No, tudi logopednija je! Zelo ga je pohvalila. Govorni razvoj je izredno razvit, besedni zaklad,vse v glavnem v najlepšem redu. Gled epozornosti mi je svetovala šport, ker otroka zelo uokviri, mu postavlja jasne meje in navodila v katerih se otrok počuti varnega in ga ne begajo. Poskusili smo s telovadbo. Večkrat. Pa ni šlo. Ni mogel čakati v vrsti. To je preveč zanj. Vpisali smo ga v plavalni vrtec. Zadeva se je krasno obnesla. Zelo rad hodi. V vodi je kot riba. Ima celo 3 plavalne učitelje kar mu je še dodatna novost, da nismo same ženske okoli njega (no, razen atija!). Nič se ne čaka, v glavnem akcija do konca. Poleg plavanja redno kolesarimo in če je le možno smo zunaj. Včeraj je dobil tudi svojo prvo skirco. Ampak da ne boš mislila, da gre vse tako zlepa je seveda pri vsem potrebno ogroooooomno potrpežljivosti, pregovarjanja, postavljanja mej,...Nikoli mu ne moreš priti do konca. Nonstop sprašuje, govori, ke rima močan glas je to še toliko bolj izrazito. V vrtcu so mi povedali, da ni sodeloval pri zaposlitvah ampak ga v njih tudi niso silili, kar se je izkazalo za pravilno. Kajti letos se mu je full "odprlo". Sodeluje, pomaga in se mi v glavnem fino. To mi je tudi najpomembneje. Zelo dobro se mi zdi, da smo starši z vrtcem povezani, da stopimo skupaj in da se doma in v širšem okolju držimo istih pravil. Otroku s tem naredimo uslugo. Brala sem, da je v 40%HA podedovana, ostalo je okolje, hrana, težave v nosečnosti,.... Kaj naj ti rečem. Imaš živo srebro![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] Jaz ga tudi imam. Je krasen fant, izredno živahen ampak takšnega ga moram sprejeti. Na tvojem mestu bi na sistematskem pregledu vztrajala pri kakšnem obisku, toliko da ti dajo smernice za naprej. Da ti povejo kaj lahko in kaj ne. Da ti pomagajo razumeti otroka. Da ti bo lažje in posledično tudi otroku. Čimveč bodite zunaj, bodite dosledni, navodila naj bodo jasna in enostavna, držite se rutine. P.S.: joj, jaz bi lahko napisala romane o tem kam vse je skočil, kolikokrat smo se skregali, kolikokrat sem se ponovila pa še vedno dela iste stvari. V trgovino jaz ali mož običajno hodiva sama. Eden gre tačas na sprehod ali počaka na igralih. Otrok od nakupovanja hrane nima nič in mi je tega časa škoda. Že kar nekaj časa zdaj pa hodi v nakupe mož, ko otroci gredo spat. HB, da so trgovine odprte do 21.ih! Tako da se mogoče organizirajta tako. LP[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/pikapoka2.gif[/image]

frutka_ -> RE: hiperaktivnost in preventivno ravnanje (13.3.2009 17:18:14)
IZVIRNO SPOROČILO: sazi našega 3-letnika tudi najdem v vseh alinejah, pa ne mislim, da je hiperaktiven. Je živahen, radoveden in malo razvajen. Poznam pa 3 otroke, ki so s strani zdravnikov res hiperaktivni in naš mali je daaaaleč od tega - pa čeprav vse alineje zanj veljajo. Sem bila tudi sama taka. Jaz bi tudi tako rekla. HA kar štrlijo iz skupine. Recimo en znak je tudi, da se udari pa ga ne boli. Recimo en normalen otrok bi ob padcu na glavo tulil, ta se pa pobere in akcija naprej! Tudi če teče kri.

ČebelicaMaja -> RE: hiperaktivnost in preventivno ravnanje (13.3.2009 23:12:16)
IZVIRNO SPOROČILO: frutka RR Jaz bi tudi tako rekla. HA kar štrlijo iz skupine. Recimo en znak je tudi, da se udari pa ga ne boli. Recimo en normalen otrok bi ob padcu na glavo tulil, ta se pa pobere in akcija naprej! Tudi če teče kri. no ne, tega pa nima- to pa tuli da je joj, ima pa foro, da me brca npr. zvečer, ko se rihtava na previjalni in jo (po ene 7 opozorilu) focknem po riti ali po nogici , potem se mal dere, potem se pa še sama udari in ko rečem, da pač ni lepo če brca in tepe in da tega ne maram niti jaz niti nihče drug in kot vidi, tudi ni lušten, se potem še ugrizne v roko[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]...potem ji razlagam, da mora lepo delat s sabo in z drugimi in se mi smeje, za piko na i, pa po možnosti še enkrat mal proba, če me zdaj že lahko brca...in ko vidi, da sem res jezna reče... mami sej te mam rada... ma sej je že prav komično... in ja... sem tudi sama pomislila na ljubosumje, ker ga do sedaj dejansko ni bilo, no pa saj ga tudi sedaj ni, verjetno pa gre res za iskanje pozornosti in moram rečt, da ji odlično uspeva- ker sva ves čas samo okoli nje- tamalo nosim s sabo kot privesek in se moram skoz pogovarjat s taveliko, za njo letat- tamali je sicer to izredno zabavno in se tud taveliki non stop smeji HB in se ji ful dogaja, jaz imam pa slabo vest, da za malo premalo "razvojno" naredim, ker pač ne morem. Ja, o plavanju sem pa brala, da zelo pomirja in bi bilo za našo idelano, ker je čist nora na vodo... mi se vsak dan kopamo- tuš ni dober, če ne gre drugače mora pa tamali banco ukrast pa vodo noter nalit, da lahko mal brca in šprica... samo me ful skrbi bolezen, ker že tako smo skoz bolni (v primeru, da bi hodili na plavanje)...frutka ali smem vprašat, kam hodita na plavanje in kako poteka, lahko na ZS, če ne sme bit reklame[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] pa tista ideja s flaško od anajmad je tud fajn, ker se res trudim, da je veliko zunaj, pa tud vozičel vozi (ampak morda samo minuto, največ2, potem ni več zanimivo), pa itak ne gremo samo na sprehod za 1 h- ampak gremo npr. futrat račke, ali pa telohe nabirat, ali pa konje pogledat- vedno imamo kak cilj, ali pa žogo vzamemo, pa gremo nekam, kjer je potem "na koncu" igrišče- pa res uživa zunaj, ampak je tudi res živo srebro... ...pa saj je res tako, je živo srebro, ampak je moje, jaz sem jo sprejela kakršna je, ampak s pomočjo vas, bom morda dobila ideje, kako narediti njej in nam življenje znosnejše ali lepše- v bistvu me je pa zaskrbelo, ker če že ima predsipozicije za hiperaktivnost, da primerno ravnaš, ker se mi zdi, da je zdaj še čas, da jo malo usmerjamo in vseeno upoštevamo to njeno živahnost. Je pa tudi res, da je malo razvajena...pa ne vem kako to, ampak okoli nas so podobni otroci že vsi ful napredni- sami se oblačijo, rišejo že tiste prve slike-glavonožce, pobarvanke barvajo kot za stavo, so vodljivi, pridni, ubogljivi in sem se resno začela spraševat...pa ste me kar pomirile. Sej ne da tekmujem z drugimi, ker mi res ni mar kdo je hitrejši v čem, vsak otrok je svoj človek, ampak malo pa že pogledam k sosedom, če gre naša po nekih mejah normale...(ma ja, vem da bi se dalo o tem kaj je normalno spet diskutirat, ampak no...po poti večine)... IZVIRNO SPOROČILO: sazi našega 3-letnika tudi najdem v vseh alinejah, pa ne mislim, da je hiperaktiven. Je živahen, radoveden in malo razvajen. Poznam pa 3 otroke, ki so s strani zdravnikov res hiperaktivni in naš mali je daaaaleč od tega - pa čeprav vse alineje zanj veljajo. Sem bila tudi sama taka. ja, meni pravi mami tudi, da sem bila ultra živahna, ampak da moja tamala je pa še Nkrat bolj[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]... da je mislila, da to sploh ni možno[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

frutka_ -> RE: hiperaktivnost in preventivno ravnanje (14.3.2009 20:45:13)
Torej samo ob nekaj bi se še spotaknila[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Mame smo narejen tako, da želimo otrokom ves prosti čas organizirati, ga zapolniti z dejavnostmi,...Po mojem mnenju pa otrok potrebuje tudi svoj čas. Čas, ko ga ne gnjaviš, kontroliraš, ne nadiraš. Čas ko je sam sebi dovolj in ne potrebuje nikogar in ničesar, da ga zaposli. Jaz sem delala enako kot ti, na sprehode sem vlačila vse možne rekvizite od žog, plastike, kolesa....Zdaj pa običajno ne vzamem ničesar ali pa mu dam da izbere eno samo igračo , s katero se bo igral in jo pazil. Že zaradi logistike je lažje. Kako pa naj vlačim za dva otroka vse kar se jima sprdne poleg. Sicer pa je ogromno prirodnega materiala zunaj, samo videt ga je treba. Našega je full zaposlilo, ko smo mu kupili naglavno svetilko in smo ob večerih hodili ven on pa je iskal veveričje luknje po drevesih. Plavanje ima v okviru plavalne šole v MB. Skupine otrok so majhne, ni čakanja, učitelji si full vzamejo čas za njih, tudi če štrajkajo na robu bazena.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] V glavnem res je ql. Tamalo jaz tudi vlačim okoli ampak otroci poberejo od drugega in se učijo. Razvoj bo itak šel naprej. To je v otrokovi naravi. Lahko mu pomagaš, ne smeš pa ga dušiti. Kakorkoli je jo cartaj...ampak predvidevam, da je divja mačka za cartanje![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/muca.gif[/image] Še nekaj sem se spomnila kaj so mi svetovali. Naj ga posedam na hopi žogo. To je tista velika žoga za sedenje. Tam lahko ves čas pomalo poskakuje in ga to zaposli. Aja, pa ne primerjaj je z drugimi. Vsak otrok je drugačen. Moj mali ni zapel niti ene pesmice v 4-ih letih. Zdaj pa se mu je odprlo in poje kot naviti. Tudi risati je začel letos. Tako da...za vse še ima čas, ne priganjajte je.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley2.gif[/image]

frost -> RE: hiperaktivnost in preventivno ravnanje (21.3.2009 21:49:09)
Tistih 'simptomov' v prvem postu je definitivno premalo, da bi se na podlagi tega dalo sklepati o ADHD, oziroma motnji pozornosti s hiperaktivnostjo. Glavna triada primanjkljajev pri adhd je: zmanjšana pozornost, impulzivnost in hiperaktivnost. -Zmanjšana pozornost se kaže v tem, da otrok težko usmerja in obdrži pozornost na določenih aktivnostih(na tisto kar ga zanima se lahko dobro koncentrira, na tisto kar ne-na primer šolsko delo-pa težko), sanjari, ne dokonča začetega dela in ima težave pri poslušanju. -Impulzivnost se kaže v tem, da nekaj naredi preden premisli o posledicah, hitro zamenjuje aktivnosti-ne zdrži dolgo pri eni stvari, otrok je neorganiziran, pogosto prekinja pogovore drugih in skače v besedo. -Hiperaktivnost pa se kaže v tem, da otrok ne more biti pri miru, ne sedi pri miru, se zvija na stolu, težko zaspi, skače po postelji-kot da ne najde pravega položaja, pleza na stvari... To niso ravno diagnostični kriteriji, je pa malo več stvari, kot je bilo prej napisanih. Pa tudi ni nujno da otrok vse to dela. Glede tistega, da imajo otroci z adhd pogosto disleksijo, ne vem. Še nisem slišala. Je pa lahko adhd povezan z avtizmom, bipolarno motnjo, anksioznostjo, obsesivno kompulzivno motnjo in kakšnimi vedenjskimi motnjami-ni pa to nujno. Spadata pa disleksija in adhd pod učne težave, tako da je mogoče tu povezava. Za 'preventivo'...nič ne škodi če otroku ponudite čim več aktivnosti, če se vam zdi da to potrebuje, da pokuri odvečno energijo. Predvsem je pri otrocih z adhd je potrebna strpnost in sistematičnost. Pa tud konsistentnost in rutina. Torej, določite pravila in se jih držite, da bo otrok vedel, kaj lahko pričakuje. Postavite zelo jasne meje in neke cilje, kaj želite od otroka-obenem pa naj bodo ti cilji dosegljivi. Torej najprej postavite te cilje nizko, mogoče prenizko-da vas lahko otrok uboga, da je to v skladu z njegovo zmogljivostjo. Da je lahko uspešen. Otroci z adhd si težko zapomnijo verbalna navodila-naredite raje slikovna, ker si bodo prej zapomnili. Navodila naj bodo jasna in kratka. Skupaj z otrokom načrtujte dnevne in tedenske dejavnosti-za te dejavnosti lahko naredite slikovne urnike. Razložite otroku, kaj sledi, kaj takrat pričakujete od njega. Sistematično-najprej to, potem to. Najprej ubogaš mamico in očija, potem lahko tisto, kar ti želiš. Kupite kakšne privlačne nalepke-za vsako dejavnost po urniku, ki jo uspešno opravi dobi nalepko, ki jo nalepi na urnik, ali poseben list, kjer zbirate 'točke'. Ko zbere določeno število nalepk, dobi nagrado-nekaj malega, lahko materialno lahko kaj drugega-lahko izbira aktivnost, pove kaj želi za kosilo...kaj takega. Pomembno je veliko aktivnosti-otrok z adhd se mora gibati. Če mu to preprečimo,se lahko počuti nemirnega in ujetega. Potem vso pozornost usmeri na svoj nemir in nas še manj posluša kot bi nas sicer. Ugotovite, ali je otrok hiposenzitiven ali hipersenzitiven-to ni omejeno samo na otroke z adhd, ampak na vse, tudi mi smo hipo ali hiper. To nima nobene zveze s hiperaktivnostjo! -Hiposenzitiven otrok je 'imun' na zunanje dražljaje. Ne motijo ga glasni zvoki, lahko se koncentrira tudi če je okrog njega veliko ljudi, je manj občutljiv na mraz in bolečino,...Tak otrok išče dražljaje, jih potrebuje. Zato pleza po drevesih, zato skače, zato teka naokrog-ker potrebuje to stimulacijo. Zelo lahko pomagajo masaže. Pa kakšne igre ki vsebujejo veliko senzorike-tipanje različnih površin, grobih, mehkih, toplih, mrzlih. Bazen s tistimi pisanimi kroglicami. Peskovnik. Vedro s fižolom, rižem, vodo itd. Plastelin. Tiha glasba v ozadju, ko počnete kaj, pri čemer se zahteva sedenje. Risanje z barvami za roke, dajte veliko rolo papirja na tla, pobarvajte si stopala in hodite gor. Vse se da pomiti :) Tudi tista žoga je fino, če otrok težko sedi pri miru-da lahko med sedenjem malo poskakuje. Ampak pazite, da ima otrok že dobro ravnotežje, da ne bo kakšnih nesreč. Veliko vodene aktivnosti-telovadba, plavanje, sprehodi. Če pri telovadbi težko čaka na vrsto, naj vas to ne ustavi. Začnite s tistim urnikom in nalepkami. Če pridno počaka, dobi nalepko. Začnite z majhnim-ne postavite ga v vrsto kjer je pred njim 20 ljudi, začnite najprej s tremi. Lahko vadite doma, samo družina. Izmislite si neko aktivnost in se postavite v vrsto-aktivnost naj bo otroku zanimiva, tako da bo hotel čim prej poskusiti. Razložite, da mora pridno počakati na vrsto-če mu uspe, dobi nalepko. Če mu ne, skrajšajte naslednjič vrsto. Dobro je da doživi najprej kak uspeh. Vendar kasneje ne popuščajte. -Hipersenzitiven otrok je občutljiv na te dražljaje. Moti ga okolica, lahko je bolj občutljiv na bolečino, motijo ga razne teksture-noče nositi oblačil iz določenega materiala, moti ga veliko ljudi okrog njega, zvoki, vonji... Lahko, da ima otrok nekaj lastnosti hiposenzitivnega, nekaj pa hipersenzitivnega-ugotovite katerih je več in delajte na tem. Zdaj sem komaj opazila, da je punčka stara komaj 3 leta. Je v zelo živahni fazi :) Ne pričakujte od nje preveč. 3 letni otrok težko zadrži pozornost, če ga nekaj ne zanima. 5 minut je že zeeeelooo velik uspeh. Ne silite otroka s pobarvankami-jo bodo že v šoli, ko bo treba razvijat fino motoriko in pisanje po črtah. Naj čečka po listu. Glede sprehodov-možno je da gre tudi za ljubosumje zaradi dojenčka. Posvečajte ji veliko pozornosti, vključujte jo v skrb za dojenčka. Naj vam pomaga peljati voziček. Naj pomaga izbrati oblačila za dojenčka...Za sprehode si izmislite kakšno temo, ki ji bo zanimiva. Nabirajte rože, kamenčke, ki jih boste kasneje doma pobarvali...Pri vsem sodelujte, naj vam bo to v veselje. Ne pošiljajte otroka samega nabirat kamenčke, ker se bo dolgočasil-naj mož tačas pelje voziček, vi pa brskajte po tleh in najprej osmislite igro-iščemo lepe kamenče,ki jih bomo kasneje barvali, bodite navdušeni nad vsakim kamenčkom ki ga najdete...če pokaže zanimanje, bodite še desetkrat bolj navdušeni nad vsakim kamenčkom ki ga najde ona. Ko se zaigra, se počasi umaknite-sedaj imate čas zase. Ampak v tem času ne pozabite na pohvale-čez 2, 3 minute spet pojdite k njej in jo pohvalite, da je pridna, da nabira lepe kamenčke. Potem čez čas pa ta razmik povečujte-torej 5 minut samostojne igre, da dobi pohvalo. Ne prehitevajte. Če je 5 minut preveč in medtem že izgubi zanimanje, se vrnite na 3 minute. Pa ni zdaj nujno, da samo kamenčke nabirate-verjamem da si lahko izmislite kaj bolj kreativnega. Koncept je pa enak-igrajte se, počakajte da sprejme igro in se v njo vživi, umaknite se, pohvalite. To je vse. Če ne deluje, je verjetno zato ker ji igra ni dovolj zanimiva ali pa tudi vi ne kažete zanimanja. Ne jezite se zaradi tega-izmislite si nekaj novega. Enako lahko počnete, če se težko sama lepo zaigra doma ali v peskovniku-skupaj delajte potičke, pohvalite vsako, tudi če ne uspe najboljše. Ne rabi biti vse perfektno in to mora tudi ona sčasoma dojeti. Dajte pohvale za lepo in umirjeno igro. Ne pozabite na veliko gibanja in senzorike, če to potrebuje-ne pričakujte umirjenosti, če niste prej poskrbeli za aktivnost. Upam da bo komu kaj iz tega posta prišlo prav...lep pozdrav

ČebelicaMaja -> RE: hiperaktivnost in preventivno ravnanje (24.3.2009 15:06:36)
Frost, hvala za vse te informacije- sem jo našla povsem med hiposenzitivnim otrokom- veliko vašega že upoštevamo, zadnje dva tedna se je precej umirila in upam, da je šlo le za obdobje izredne živahnosti, iskanja mej in pozornosti. No, saj ni zdaj nek angeljček, še vedno je izredno živahna in zahteva ogromno pozornosti , ampak je življenje z njo znosnejše. Morda je bilo tisto enomesečno nenormalno trmarjenje posledica izraščanja zgornjih petic, ki jih je dobila prejšni teden, saj je sedaj res mnogo bolje- smo pa tudi izredno veliko zunaj z njo, se igramo, postavili smo ji peskovnik in gugalnico, nabiramo rožice, hodimo na izlete, telovadbo, plesne urice, skratka res jo moramo vključevat v stvari... glede pobarvank in risb, jo nikoli nisem priganjala, da mora risat do črte, ker vem, da ima vsak otrok svoj čas, samo nezdravo primerjanje otrok mi je postavilo dvome v mojo glavo, kaj pa če... saj veste, kakšne smo mame- pa sovražim vsako primerjanje, ampak vseeno iščeš, kaj je tista normalna sredina... tako, da ... dejansko upoštevam vse nasvete tukaj iz RRja, kar sem prebrala in obnašanje gre na bolje- nasploh zna biti tak angeljček, da se z besedami sploh ne da povedat in vem, da moraš vsakega otroka razumet po svoje, ga jemat takšnega kot je...naša je pač zelo živahna in naredili bomo vse, da bo to energijo konstruktivno uporabila za svoj razvoj. Še enkrat hvala za vse napotke, nekaj nasvetov se izredno obnese, nekateri pač niso ravno zanjo, bodo pa pomagali komu drugemu, saj se mi zdi, da je takih otrok vedno več... hvala.

Stran: [1]