Nikica
|
Po kopanju, ko sva že skoraj vse končala, se že oblekla, je na previjalni začel malo jokcat, zato sem ga vzela k sebi. Kar naenkrat je otrpnil, zvit v klobčič, trd, v obraz je postal rdeč, oči je na široko odprl, ni trepnil. Ni dihal. V tisti sekundi sem ga položila na bok na previjalno, nisem vedela, kaj naj naredim, sem že hotela klicati rešilce. Meni se je zdela cela večnost, da je otrpel, toda bile so sekunde. Potem sem ga zopet vzela v naročje, se je prestrašeno tresel, sem ga lupčkala, božala, nato sem ga položila na posteljo in sva se začela dojiti. Jaz sem takrat začela potihem jokati, solze mi še zdaj lijejo, :((zdaj se pa jaz tresem in hodim ves čas v sobo preverjat, če diha. Vse je uredu, mirno spi moj cukrček.:duda:
|
Natisni
