Vijoličarka -> RE: Ali prejmete darilo...? (8.3.2009 14:07:01)
|
1. ali vas tašča sploh obdaruje Da, obdaruje me. 2. ali čutite, da ste obdarovane samo zato, ker tašča meni, da bo s tem bdržala nek pristen odnos vsaj glede svojega sina in otrok ("priliznjen odnos") Ne, nimam občutka. Tašča je vzgojena, da se družinskega člana za r.d. in za novo leto obdaruje. Ima pa glede obdarovanja neko tremo. 3. se vam zdi, da dobite manj pomembno darilo glede ostalih in ste užaljene Darilo je darilo in nikoli ne razmišljam ali je moje darilo bolj ali manj pomembno glede na druge. Vem da se skupaj s tastom trudita, da bi mi podarila nekaj, kar bi me veselilo. Hec je, ker vesta, da sem zelo 'sladka', mi stalno podarjata neke čudne italijanske variante čokoladnih bonbonov, ki jih pri nas nihče ne more jesti. To še najbolj jezi moža, ki jih potem razda okoli. Možu ne dovolim, da bi tašči kaj rekel, ker mislim, da bi jo prizadelo, saj mi jih podarja z najboljšim namenom. In rezultat je res dober - potem se manj redim.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] 4. ste vesele, da sploh kaj dobite ali vam je vseeno Vesela sem, vsekakor, ni mi pa bistveno. Mož mi za 'zapovedane praznike' nikoli ničesar ne podari, saj ima še hujšo tremo kot tašča. Čisto otrpne in sploh ne ve, kaj bi kupil in kako bi dal. Zato pa toliko raje 'na čisto navaden' dan prinese kakšno darilo - nekaj kar mi je všeč, tortico, čokoladico, kakšno rožico, me nažene v trgovino in mi kupi kakšno bluzo, kozmetiko ali knjigo. Odnosi so pomembnejši, kot darila. Tašča me ima zmerno rada, to vem. Marsičesa v zvezi z menoj ne razume in ne odobrava, vendar je sprejela, da je to tisto, kar si njen sin želi. 5. kaj si mislite o tem, če se okoli vašega roj. dneva govori, da ni denarja, nato pa zelo hitro ugotovite, da je vse ena velika laž. Tega ne poznam. Poleg tega od tašče (in tasta) nikoli nisem pričakovala nobenih finančnih sredstev, ne tako ne drugače. Nič nama nista pomagala, čeprav sva včasih krepko gagala, tast in tašča pa sta si privoščila prijetno življenje. Vendar je bila to moja zavestna odločitev - vsako pomoč bi bilo treba krepko plačati z vtikanjem v najino življenje in to desetkratno. Njun denar in ostalo premoženje je pač njuno in meni je čisto vseeno, kaj s tem delata, meni nič ne manjka, za kar sem poskrbela sama.
|
|
|
|