Gina
|
Menim, da je prav da vedo, kakšne posledice jim nekaj prinese. Vsi, ampak vsi na tem svetu ne govorimo neznancem na cesti za zabavo, da so prasice iz istega vzroka - ker bi nas lahko kdo pretepel, in otrok skor ziher ne bo šel neznancu rečt da je **** al pa ****, rekel bo to tebi, iz jeze, iz užaljenosti ker ni po njegovem. Kako zelo dobro se vidi, da ne poznaš otrok. Razvajen otrok reče kar mu paše komur hoče. Tako to je. Doživljam vsakodnevno. Vsi temeljimo na strahu. Ne le na razumevanju in sočutju,čeprav tudi na tem, ne pa samo na tem. no, jaz pač ne želim tega za moje otroke. ne želim da temeljijo na strahu, sploh pa ne na strahu ki izvira iz družine, od mene. ne želim da se me boji in se pol iz tega strahu boji preostalega sveta. ni šans. če bi tko funkcionirala, nebi imela otrok sploh. ker živeti v strahu...pač vse sorte se lahko zgodi, tudi meni se je, nebi verjela kaj vse. pa vseeno ne živim v strahu, pa bi mogoče upravičeno. pa ne želim. še vseeno sem optimist in mam neko vero v ljudi. ker drugač se mi ne zdi vredno živet. Kako hudiča ti rata vzet stvari iz konteksta, a maš resnično tak strahoten strah v sebi, ali tako hude komplekse ali res nimaš dovolj pameti, za razumet nekaj? Ja, otroka mora biti strah, kaj se bo zgodilo, če bo pred avto skakal, če ne razume normalne razlage je tudi strah ok. IN ja, ti temeljiš na strahu. Strah te je otroku reči, da nekaj ne sme naredit. Raje ga preusmerjaš in si limaš oči z metanjem peska, češ da je še premali. To nima prav nobene veze s tem, koliko je otroka strah mene. Ker mojega otroka ni nobenega strah doma, mene ali kaj vem česa si domišljaš. So varni in ljubljeni in to nima veze s strahom pred avtom ali pred tem, da če bo nekoga izzival, da ga bo mahnil. Pa tudi daleč je to od tega, da bi se kakšen otrok bal vsega, predvsem pa samega življenja. Take reči rečeš otroku, ki na normalno besedo ne reagira, ki je že po narabvi pogumen in ki preizkuša meje, ki se ničesar ne boji, pa v končni fazi je zelo verjetno, da se še naprej ne bo bal avta, bo skakal pod njega, ali se ne bo bal reči komurkoli že **** ali ****, ker je pač take narave, da ga nihče in nič ne briga in se ničesar ne boji. Pri take sorte otrocih ni prav nobene skrbi, da bi se bali lajfa. Ma vse gledaš samo in zgolj iz svojih oči, ki pa so res prestrašene, potem pa zato obračaš napisano oz. vlečeš iz konteksta. Demagoginja. In 4-letni otrok presneto dobro razume vse. no tvoj 4letnik mogoče razume, da je **** ženska, ki spolno občuje za denar z različnimi dedci, da nanje gledamo zviška, sploh ženske, ker se bojimo da bi naši dedci zahajali k njim ampak večina povprečnih štiriletnikov pa tega ne razume. A misliš da vsi delamo po tvojih knjigah o otroški vzgoji, kjer piše, da moraš otroku razlagat, kaj je ****? Dovolj je, da rečeš, da je to grda beseda, ki se je ne uporablja, ker s tem nekoga prizadaneš. Če otrok to ve, pa še to dela, pomeni, da to dela namenoma, ker hoče nekoga prizadet. Moj otrok dobro loči, kaj pomeni prizadet človeka in kaj pomeni biti s človekom prijazen. Če pa tvoj pri 4. letih tega ne loči, me pa res čudi. Zadnjič je en otrok v šoli... to so šolski otroci, koliko stari?6, 8, 10? ne morš to primerjat s 4letnikom, pa tud situacija je drugačna, so pa tu zadaj defiitivno starši. tega je ogromno. Ja, seveda lahko primerjam s 4-letnikom. Razlike je samo eno leto in pol. Pokazala sem ti, kak to pelje, v kaj se samo v letu in pol to stopnjuje, če imaš otroka za norca, pa ga jemlješ za manjšega in manj sposobnega kot je.
|