nesy
|
Meni je bilo dojenje na začetku ena sama muka in bolečina. V porodnišnici je bilo mleka premalo, otroček moj pa vlekel kot nor, tako da so se mi bradavice totalno vnele. Ko sem ga pristavila, sem zraven od bolečin jokala. Gledala sem malo, ko je spala in upala, da bo še spala, da mi le ne bi bilo treba dojiti. Muke peklenske, ti povem.
Ko sva prišli domov, sem dojila non stop, tako kot praviš ti: po eno uro in pol, tudi na uro, zelo redko na tri.
Potem sva dobili glivice ali soor, tako da brez bolečin ni šlo do 4. meseca, kolikor je stara zdaj. Zvečer si bradavice vedno namažem z Lanolin Multi Mum kremo, ki mi zelo pomaga, in ti jo priporočam. Še vedno me občasno pečejo.
Ampak po drugi strani ga ni boljšega kot dojenje. POnoči otroka le pristaviš, malo posesa in spi dalje, ti pa tudi. Ne predstavljam si nočnega vstajanja, to je šele naporno. Kamorkoli greš, imaš hrano prvega pol leta s seboj. Zelo komot je.
Sčasoma začneš pri dojenju uživat. Pozneje otročki tudi redkeje jejo, saj so večji, močnejši in bolj intenzivno sesajo, zato tudi posamezen podoj manj traja. Moja nikoli sesa dlje kot 15, 20 minut, na začetku pa je bilo tako kot pri tebi. Čudovito je gledati otroka, kako pije pri dojki, raste in se razvija zgolj od tvojega mleka. In nikoli več ne boli, da bi bilo treba jokati zraven, saj se bradavice utrdijo.
Zato glavo pokonci. Vredno se je pomatrati. Resnično. Upam, da vama bo knalu steklo in komaj čakam, da poročaš o lepotah in užitkih dojenja.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
