|
Dali* -> RE: Celjske in okoliške mamice (20.3.2009 17:30:48)
|
Porodna zgodba – Etien
Dne 3.3.2009 sem se ob 14.00 uri odpravila v Porodnišnico Celje, kjer sem bila dogovorjena z dr. Korenom glede zunanjega obrata našega malčka, ki je udobno sedel v medenici. Tam some najprej priklopili na CTG in me vmes popisali… Na CTG-ju so me pustili dolgih 55 minut, ker se je vmes zgodilo novo rojstvo. CTG je bil odičen in naš malček živahen. Nato sva se z dr. Korenom odpravila v ambulanto, kjer je sledil še UZ. Na UZ je bilo videti, da je plodovnice premalo, da bi ga obrnili, pa tudi posteljica je bila že kalcinirana. Torej pogoji za obrat niso bili zadoščeni in dr. se je odločil, da me zadržijo na opazovanju 3 do 4 dni, mogoče se pa plodovnica nabere, če bom počivala. Tako sem poklicala mojega lubita in mu povedala, da ostanem na opazovanju. V avtomobilu sem imela že vse pripravljeno zase in za malčka, če bi nas kaj presenetilo in res je prišlo prav, da sem tako razmišljala. Odredili so mi kontrolo CTG-ja 3 x dnevno. Kot po čudežu so bili ti CTG-ji mirni in malček ni bil več tako živahen, čeprav jaz nisem opazila nič manj brcik čez dan, srček je bil pa počasneje.
Dne 5.3.2009 sem imela še UZ pri dr. Pircu, ki je dejal, da je dovolj, če imam 1 UZ na teden in zakaj me zopet pošiljajo. »No, pa poglejmo, če tako želijo«, je dejal in med UZ-Jem me vpraša, če sem tešča. Jaz pa: »Zakaj???« in njegov odgovor…«Jaz bi to kar rezal.«. Ja, posteljica je že zrela in srček se je tudi upočasnil. No, bomo pa jutri naredili carski rez. Tako me je presenetil, da sploh nisem mogla verjeti, da že čez en dan dobim mojega malega cukerčka v roke.
Nato pa akcija…želela sem, da mi CR opravi dr. Koren in se z njim dogovorila, da bo tudi partner pri porodu, ker sem želela imeti spinalni blok. To pomeni, da m bodo omrtvili samo od popka navzdol, sicer si pa pri polni zavesti. Nato sem klicala anastezista, ki mi je uredil, da so porodno dali anastezistko, ki to izvaja, ker tega ne naredijo vsi. Tako, ustno je bilo vse v dogovorih. Ta dan sem preživela samo z mislijo na to, da bom vsak čas zaslišala glas mojega sončka in videla ta mai cukrček. Po neprespani noči je prišel dan D.
Dne 6. 3 marca 2009 so me že ob 5.40 priklopili na CTG, nato je sledilo britje, tuširanje in oblačenje sterilne srajčke. Ob 8.00 uri je moj lubi že pridrvel v porodnišnico, saj je bilo rečeno, da bom ob 9.30 na vrsti za CR. Ob 8.30 naju je obiskala anestezistka, ki mi je razložila sam potek spinalega bloka in potrdila partnerjevo udeležbo pri porodu. Rekla je, da moraš biti psihično zelo pripravljen in močen za tovrsten poseg. Jaz sem bila odločena, da hočem videti in slišati malega Etiena ko bo prišel na svet. Tako…ura je bila 10.05, ko so me odpeljali v operacijsko sobo, kjer so me pripravljali 15 minut. Vsepovsod so me prebadali. Kapalna v roko, blok v hrbtenico, dihala sem ko nora, da sem se maksimalno sprostila, vroče je bilo za znoret. Vsi so tekali okoli mene in se pripravljali. Medtem so mojega lubita tudi pripravili in ko je vstopil se je vse skupaj začelo odvijati. Lubi se je usedel za mojo glavo in me božal po obrazu. Uf, kako je prijalo, saj sem čutila vse kar so mi počeli tam spodaj, le da nisem občutila bolečine. Kar naenkrat sta se mi 2 sestri vrgli na trebuh in ob 10.32 se je zaslišal jok najinega Etiena in tudi sama sem začela jokati od sreče, tako da se je anasteziska ustrašila, da je kaj narobe, pa ji je moj lubi povedal, da jočem od sreče. Lubi je šel z babico, ki je Etiena na hitro očedila in skupaj sta mi ga prinesla pokazati. Potem pa bolečina, ko so mi maternico nazaj notri dajali…joj…čutiš vse do grla…ampak sem preživela…vse za Etiena sem si govorila. Skratka tako sva postala najsrečnejša starša na svetu, kljub CR pa sva zaradi odločitve o operaciji s spinalnim blokom doživela pravo rojstvo in bila ob njegovem rojstvu oba prisotna. Nato so me še sešili skupaj, kar sem tudi občutila in moja dva fanta so odpeljali na crkljanje. Vse sestre so mi govorile…joj kako lepega sineka imate…jaz pa vsa ponosna. Ko so me odpeljali iz operacijske sem spraševala samo…kje sta moja fanta??? Pa so sestre zunaj mislile, da imam dvojčke, heh…No, potem so me odpeljali na ginek II.in me priklopili na vse možne naprave. Po 1 uri se mi je pridružil lubi, ki je ta čas crkljal Etiena in mi govoril kako je lep in se pogovarjal z njim in mu povedal, da mamica komaj čaka, da ga pocrklja… Nato so ga nama pripeljali za dobrih 10 minut in spet so ga odpeljali, dokler me niso prestavili dol. Ko so pripeljali Etiena sem se od seče samo jokala in ga lubčkala. Full je smotan po CR, da se ne moreš vstati in prijeti otroka…no, pa tudi to je minilo. Sestre so me nagovarjale naj jim ga čez noč dam v varstvo pa sem ga želela imeti kar pri sebi…Tako da sva že od prve noči neločljiva.
…full bi se še lahko razpisala…pa naj bo še kaj za čvek partijo…
|
|
|
|