|
Grahec -> RE: Marčevke 2009 - 8.del (8.3.2009 0:39:55)
|
Lucija je tudi že prerasla kar nekaj cunj manjših št. 56, dobro da sem takrat Persidi odstopila dva micena bodija, ker mi čisto nič ne bi koristili...
Prej sem jo podojila, in se šla stuširat zdaj pa ne morem spat, ker sem popoldne odspala ene dve urci. Sem se v zadnjem mesecu nosečnosti tako odvadila spat, da zdaj tudi ne morem toliko spat kot bi lahko. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] pa spančka. Podnevi jo zbujam na tri ure da jo najprej previjem in potem podojim, ponoči pa na 4 ali 4,5 ure.
MOJA PORODNA ZGODBA (bom dolga, ker drugače ne znam o tem [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] )
V sredo 25. 6. sem imela pregled pri mojemu ginekologu in CTG. CTG je bil tak kot vedno se pravi s takimi 10 do 15 s dolgimi popadki. Pregledal me je spodaj in rekel da je vse že odprto in lepo zmehčano (kasneje se je izkazalo, da ni čisto tako).
Dan sem preživela čisto normalno, šla spat in malce pred 4 začutila droben curek po nogi. Ko sem pomislila da voda odteka se je kar ulilo. Zbudila sem moža in počasi sva se odpravila proti P. Popadkov nisem imela in vedela sem, da [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] tišči glavico dol, tako da nisem paničarila in klicala rešilca...
V sprejemni so me priklopili na CTG, odprta sem bila 3 cm.
Ob 6.30 sem prišla v pinki porodno sobo kjer so me priklopili na CTG in me je pregledal nočni ginekolog. Ker je bilo le še malo do menjave izmen so me pustili čakat na novo izmeno. Malo pred 7 uro je prišla babica Mateja, ki je bila res super. Kmalu sem spoznala tudi ginekologinjo specializantko Marušo (fajn punca, v roza coklih, ki je bila ob meni vsaj 85% časa poroda.). Ker z mojimi popadki ni bilo nič smo samo klepetali dokler mi niso dali oksitocin in infuzijo. Tudi umetni popadki so bili bolj nikakvi, če sem ležala na enem boku je še bilo, na drugem pa skoraj nič...Vsake pol ure so povečevali dozo in počasi, počasi smo le prišli do rednih popadkov na 2 do 3 minute. Vmes so pregledovali koliko sem odprta (to je kar malček zoprno) in spraševali koliko boli. Ponudili so mi različne možnosti lajšanja bolečin, ampak sem rekla, da bom že povedala, ko bo zares bolelo. Popadki so bili že OK, pa spet ne... in babica ni več vedela kako in kaj, zato je prišla še ena druga in so mi dali še več umetnih. Kmalu se je začelo in morala sem plitko predihavati, čez čas pa začela pritiskati. Pa sem pritisnila prvič, pa drugič, pa.... Zgodilo se ni nič posebnega. Niso vedeli kaj zaustavlja porod, glavica pa je bila dejansko še visoko... Potiskam in potiskam, ko so mi dali inekcijo za lajšanje bolečin po kateri se mi je pa zgolj vrtelo, bolelo pa je še vedno isto (trdili so, da imam izjemno visok prag bolečin, pa hvalili so me vsi v porodni). Minute so tekle, potiskala sem kot nora pa nič. Potem se odločijo, da tretja porodna doba že predolgo traja in da otroček mora hitro ven ter da bodo pomagali z vakumom. V porodno pride cela truma ljudi, še ene dve babici, dva ginekologa, pediater... Odspodaj me prerežejo, jaz pritisnem z vso energijo, ki sem jo premogla, ena babica se mi je vrgla na trebuh, ginekolog je malce pomagal z rokami in glavica je bila zunaj brez vakuma. Potem je bilo vse zelo enostavno, kmalu se je porodilo telesce, ki so ga dali na trebuh in že sem prvič božala našo Lucijo. Mož, ki mi je prej ves čas z limonovimi palčkami vlažil usta je potem prerezal popkovino (tega se spomnim bolj medlo...) potem so Lucijo pregledali in jo dali možu v naročje, da so mene še zašili. Ko sem malčico končno dobla v roke pa so jo že kmalu odnesli pod lučko, ker so ji namerili nizko temperaturo. Tako je v porodni tudi podojila nisem, ampak sem le nestrpno pričakovala, da jo dobim v roke in jo od daleč gledala medtem, ko so drugi pazili nanjo.
Porod je od razpoka mehurja trajal 7 ur, sicer pa 4 od začetka rednih popadkov. Bil je naporen zaradi razvlečene tretje porodne dobe ampak fantastičen je občutek, da prihaja zakladek, ki si ga tako pričakoval.
Vse pohvale babici Mateji in specializantki Maruši! Sodobni medicini sem hvaležna za obstoj umetnih popadkov, saj bi brez njih rojevala najbrž podobno kot je stara mama rojevala mojo mami - kar cel teden.
|
|
|
|