|
amaya -> še so dobri ljudje (21.2.2009 22:10:29)
|
Meni se pa je pred tednom dni zgodila ena taka zanimiva in skoraj (za današnji čas) neverjetna dogodivščina, da jo moram delit z vami.
Po zelo hitrem nakupu najnujnešega, sem stala pred blagajno, ki valda se ni premaknila niti za cm. Z malim v vozičku in košaro nabito polno, se drenjam malo levo malo desno, ko tamali začne jokat, kot bi ga kdo fanj udaril. Opazim, da si je malo ranil ustnico s kruhom in ga začnem tolažit. Dam flaško, nič...on joka kot še nikoli. Valda zaspan, utrujen, sit vsega tega čakanja...Ljudje gledajo, jaz si pa mislim svoje...me že prime, da bi vse zabrisala na tla in šla ven. Mater tudi blagajničarke so slišale, pa bi lahko katera eno poklicala, da odpre še eno blagajno. Malega držim v rokah in ga tolažim...naj povem,da sem v 6 mesecu in mala žaba ima skoraj leto in ni ravno lahek...on pa tuli kot za stavo in ga ne morem umirit. 4 blagajne od mene zapazim žensko, ki mi maha naj pridem do nje...štekam, da bi me rada spustila naprej. grem do nje, tam se pa začne spuščanje do same blagajne (edina, ki me ni spustila je bila učiteljica, ki jo poznam na videz-si lahko misliš [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]). Gospod, ki je bil za mano mi fila robo na tekoči pult. Mimo pa pride ena gospa in vse opazi ter se ponudi, da mi fila vrečke. Tačas mirim malega, ki še vedno tuli. Tako sem bila iz sebe zaradi take dobrote, ki se je odvijala okoli mene, da sem se skoraj zjokala...ta gospa mi je potem še robo skoraj do avta nesla...po mojem bi me še domov peljala, če ne bi imela s kom it....
...no zaključek: ŠE SO DOBRI LJUDJE....IN HVALA VSEM
|
|
|
|