|
mojca345 -> RE: II pričakujemo marca 2009 (14.3.2009 10:50:57)
|
IZVIRNO SPOROČILO: pajcevina
IZVIRNO SPOROČILO: mojca345
IZVIRNO SPOROČILO: pajcevina
IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen
Po novem letu pa sem se naročila na pregled k svojemu ginekologu, da se dogovoriva kako naprej, glede na to, da nama 1 leto ni uspelo...in kot že tolikokrat rečeno, je bila očitno tudi pri meni psiha tako močan faktor, da je vse bremzala. Očitno mi je po tem, ko sem dobila datum pregleda (1.4.) tako odleglo, da sem se lahko sprostila - ampak recepta, kako to zavestno naresti, pa žal nimam.
Bravo!
Pri meni je bila zgodba zelo podobna. Trudila sva se več kot eno leto, ko pa sem se končno naročila k G in dobila datume za preiskave (tudi en tak čas po novem letu) pa je takoj kar samo ratalo. Je bil tisto pa prvi ciklus, ko sem zares čist odklopla. Ko sem pa prišla potem k moji G, se ji je pa kar smejalo in je rekla "O, tale otročiček je pa zelo zaželjen, kajne?"
In zdaj imam čudovito zdravo punco, ki je trenutno v obdobju trme (17 mesecev) in je vsakič ko sitnari blazno naporna in mi je kar nerodno hodit okoli z njo po trgovinah, ker mi dela totalno štalo in se vsi obračajo za nami. In v takih situacijah me mož vedno (ampak res vedno) vpraša, če si res želim še enega. No, sedaj že pozna moj odgovor in si na glas odgovori kar sam: SEVEDA SI GA ŽELIVA! Ker so otroci kljub trmicam in podobnim stvarem najlepša stvar, ki se nama lahko zgodi v življenju.
meje postavit, pa ne bo več sitnarila....pa pr mejah vztrajat...res ni nbene filozofije...sploh pa ne pri takih maih otrocih...starši bi mogli biti glavni, samo prevečkrat vidim, da so ravno otroci tisti glavni...jest tko pravim : kok si narediš, tak pa maš....
[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] ....ni pa tole nobeno obdobje trme....otroci pri 9 mesecih že izsiljujejo...pa ne zato, k bi sploh razumel kej...sej otrok ne ve kaj je dobr in kaj ni in kaj potrebujejo in kaj ne...jest sem vidla otročke k so bili stari 12 mesecev, k so se metal po tleh, da bi dosegel svoje...zakaj že ? ja jest ne vem, zakaj je potrebno malega otroka vse spraševat : kaj boš jedu in kdaj boš jedu ? kaj pa enoletnik ali dvoletnik ali troletnik ve kaj bo jedu ?
Tale teorija mi je čist jasna in se tut čist strinjam z njo, praksa je pa kar naporna...
Nimam občutka, da ji popuščava, se mi pa zdi da pri nama vedno znova probava iste stvari in naju preverja če bova dosledna. Če je kdo drugi (npr. stari starši) rečejo NE, navadno upošteva že iz prve, pri nama pa še 100x sprobava in se potem vsakič znova meče po tleh. Ah, ja. Čari vzgoje[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]
tak bom rekla. če pri babici uboga na "prvo" in če pri starših ne, pomeni to samo to, d otrok ve, da so starše že popustili kdaj ali pa večkrat in igra na to igro...babica pa očitno ni nikoli [sm=smiley1.gif]
mislim pa, da noben ni reku, da je vzgoja enostavna...tudi iz vzgojiteljskega vidika lahko rečem, da je zelo naporno. še posebej, ko imaš skupino otrok, ki probava isto kar doma, ker misli, da če bo doma lo skozi, bo tudi v vrtcu. in veliko otrok izsiljuje po nekaterih zadevah že iz navade, ker doma VEDNO dobi, v vrtcu pa ne dobi.
tako, da mora vzgojitelj ko dobi na novo postaviti osnovo informacij, kaj se smej in kaj se ne sme in se tega drži. ne popušča. ne moreš enemu dovolit, drugemu pa ne. [sm=zmeden.gif] oz dovolit ko se ti ne da vztrajat pri svojem in ne popustit ko si slabe volje zarad osebnih vzrokov ( služba...itd ).
najlažje je, če se ustvari ritem, ki je vedno isti ( govorim za ta male otroke, ne 14 letnike ). ritma se držite in vsebuje vse, kar tudi otrok potrebuje dnevno ( prehrana, igra, na wc iti, ljubkovanje pa še kaka stvar bi se najdla )....
če se enega ritma držite, potem otrok ve kaj lahko pričakuje in se v tem počuti varnega. če pa nenehno prilagajte otrokov ritem na svoj program, je pa otrok zmeden...ker enkrat veljajo taka pravila, drugič taka...in ravno v tem naj bi bila ta " ujetost" starševstva, ko pravijo nekateri, da otrok nočejo, ker se nočejo prilagajat, ker je dejstvo da se moraš že partnerju, potem pa še otroku..seveda pa ne smeš pozabiti na sebe...in če se znata z partnerjem dogovort da je prav za oba in za otroka, potem vse lahko štima in človek je lahko srečen..
otroci iščejo vašo pozornost na več načinov...tudi z izsiljevanjem po neki igrači.v resnici pa mu manjka, da ga objamete, da preživite kvaliteten čas z njim, da se z njim ukvarjate...če se tega ne načrtuje, te dnevna rutina ubije, ker je vsak dan toliko stvari, da ti glava lahko poči ali pa če ne veš kaj bi z svojim časom je tudi problem..
jaz vidim pri dragemu, koliko imava čez teden in se prav pogrešava dnevno...sej sva skupi, ampak načrtujeva, se dogovarjava...itd...nisva pa skupi,v smislu, da se človek lahko v miru poljublja, objema, da se sprosti na kavču, da se odpre in izpove, zaupa...itd....
|
|
|
|