|
urška -> RE: stiki (5.2.2009 8:49:57)
|
IZVIRNO SPOROČILO: angel_rebelde
In, da mamica nima pravice vedet, kje in kaj počne otrok?? Fak... Urška, res da očetu ne poročaš za vsak korak, kje sta z otrokom, ampak je tukaj zelo drugače, ker mamica skrbi za otroka 24 ur na dan, oče pa ga ima le 6 ur v enem tednu... jao, saj ne moreš verjet..
ja lej to je nam s srednošeolsko izobrazbo najbrž jasno, visoko izobraženi pa očitno ne razmišljajo tako kot mi, polpismeni loleki. mah meni je takrat par takih natrosla, da sem ji rekla samo hvala in midva še do sedaj na sodišču nimava nič urejeno. začela mi je razlagat, da bo tudi njega klicala na razgovor in mojega sina. mislim halo??? kaj bi pa rada od 3 leta starega otroka zvedla? od bivšega bo pa itak dobila čisto kontra zgodbo kot sem jo jaz povedala. aja pa še to mi je rekla, da mene pač ne sme nič zanimat kako on otroka vzgaja in kaj ga uči, ker otrok se mora naučit da pri mamici so ena pravila, pri očku druga, pri babicah tretja. da njih so tko že na faksu učili.
da ne govorim kako so bivši svakinji, ko se je ločevala svetovali, da mora podkupit otroka, ker drugače bo sin hotel k očetu (ob ločitvi je bil fant star 10 let). da naj bo raje ona malo lačna, samo da otroku kupi več kot oče. aja pa še en nasvet moji svakinji. da naj sedaj od začetka malo popusti, samo da se čimprej zmenijo, po dveh letih naj pa toži bivšega in ga stoži do konca.
in ja, od kar je pa tožb očetov na evropskem sodišču, je na CSDjih porazno.
edini pravi nasvet, ki sem ga jaz dobila in ga skušam upoštevat je ta, da naj delam tako, da mi sin čez 10 let ne bo imel kaj očitat. in da tudi sama sebi ne bom imela kaj očitat. to je edina pametna zadeve ki mi jo je čist BTW povedala ena čisto tretja (ne moja) socialna delavka na CSDju.
pa še tole bi rekla: v takem primeru je treba it preko sebe. preko vseh zamer. in si dopovedat, da mogoče pa to ni slabo za otroka. ne rata ti pa to takoj in dokler ti ne zna bit zelo zaj.ebano. pa fajn je vedet, da se očetje nas mamic, dejansko malo bojijo. dobro vejo, da smo na koncu še vedno me mame. in v otrokovih očeh je to nekaj čisto drugega kot biti oče. me se pa bojimo njih. to je naša napaka. velikokrat.
|
|
|
|