|
Tisana -> Strah pred zapuščanjem (3.2.2009 12:36:45)
|
Pozdravljene, Naša pupa je stara 13,5 meseca in se zadnje čase kot lahko ocenim srečuje z zelo velikim strahom ostati sama. Ne samo, da ne smem zapustiti prostora, sploh se ne smem odmakniti od nje več kot pol metra. Izredno težko se zamoti sama - v bistvu se skorajda več ne. Ves čas pleza po meni ali pa po partnerju, ko je doma, in joka kot dež, če je ne vzameva v naročje. Ko sem jo neki dan za 3 ure pustila z mojo mamo, s katero sta si sicer blizu, je cele 3 ure jokala oz. hlipala, kazala proti vratom... Seveda sem ji pred odhodom razložila, da grem in da se vrnem, se poslovila od nje... Najhuje od vsega pa je, da od takrat naprej sploh noče več v naročje k moji mami - kot bi se bala, da to lahko pomeni, da jo bom pustila samo z njo, da bom odšla. Še celo več - ko je moja mama na obisku, se pupa dere na vse pretege, če grem jaz samo v kuhinjo, ki je v bistvu v istem prostoru kot dnevna soba in ne dovoli, da bi se jo moja mama samo dotaknila. Naj povem še to, da to sedaj traja že kakšen dober mesec in ne zgolj par dni, tako da me že prav skrbi, ali bo uspela spet pridobiti zaupanje, da je ne bomo zapustili, sploh ker bo kmalu začela hoditi v jasli. Pa še to: hkrati je iz nadvse nasmejane, vesele deklice postala prava mala jokica in nergačica - večino časa je nezadovoljna. Zanima me, kaj ostale menite o tem, ali ima katera podobno izkušnjo (vem, da je nekaj podobnega značilno za cca 9mesečnike, nisem pa slišala da je to tudi pri teh mesecih), kako ste se "spopadle" s tem, kako ste pomagale otroku, da je premagal ta strah pred zapuščanjem (ne vem, kako naj to bolje imenujem). Za vsako vašo izkušnjo bom nadvse hvaležna, ker sem že prav izmučena od vsega tega, še huje pa je, ker sem se že začela spraševati, ali sem jaz kaj "kriva" za vse to.
|
|
|
|